Posestvo ob Sorževem mlinu, postavljenem v 13. stoletju, ko je bil še v lasti pražupnije in znotraj nje župnije sv. Lenart v Novi Cerkvi, je danes skupaj z gozdovi, travniki in njivami veliko okoli pet hektarjev. Na njem se Oton Samec posveča petim dopolnilnim dejavnostim. Poleg mlina, kjer mlinska kamna na starodaven način meljeta žito v več vrst moke, prideluje brez uporabe umetnih gnojil več vrst žit, povrtnine in krompir.
Na posestvu je še vedno delujoča majhna hidroelektrarna, ki jo je dal postaviti Otonov oče Jurij Samec in dnevno proizvede okoli 15 kilovatov, tu je še žaga venecijanka, narejena leta 1873, ko je bil gospodar Otonov praded. Nekdanje kovačije s tremi vodnimi kolesi ni več, je pa delovala do leta 1958.
Kdaj in kako so se na posestvu družine Samec začeli ukvarjati s turistično dejavnostjo in kdo vse so gosti, ki prihajajo iz Slovenije, daljne Islandije in pribaltskih držav?
Kakšni so spomini Otona Samca na usodno noč leta 1954, ko je njihovo domačijo prizadela stoletna voda?
Posestvo slovi po sejanju slovenske ajde sivke, iz katere pa v Sorževem mlinu ne delajo le moke. Zakaj vse je uporabna, da je treba, kot pravi mlinar Oton Samec, »sneti klobuk pred njo«?
Kaj vse je bilo potrebno postoriti in upoštevati, da je bilo na novo izdelano kolo za žago venecijanko?
Kako mlinar Oton Samec ekološko kmetuje že 33 let? Kakšna gnojila uporablja in kaj vse bo posejal letos in zakaj?
Katere živali je mogoče videti, slišati in opazovati na posestvu?
Kam vse seže dober glas o eko izdelkih iz Sorževega mlina?
SPONZORJI RUBRIKE OBRAZI PODJETNIŠTVA
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24