Obračun z ljubljanskim šerifom: Rop in Mesec proti Jankoviću
Nekdanji premier Tone Rop bo na lokalnih volitvah v Ljubljani izzval dolgoletnega župana Zorana Jankovića. Tu je še Luka Mesec.
Skupaj z nekdanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič bosta ustanovila stranko, ki se bo najprej potegovala v ljubljanski mestni svet, nato pa v državni zbor. Za župana prestolnice se poteguje tudi sokoordinator Levice Luka Mesec. Janković na levem političnem polu še nikoli ni imel tako močne konkurence. Ali lahko na novembrskih lokalnih volitvah izgubi svoj položaj?
»Veš, česa nisi povedal? Da te je politika nastavila, jaz sem te nastavil!« je Tone Rop v času, ko je bil predsednik vlade, vpil na takratnega predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankovića, ko so ju po nekem javnem dogodku skrivaj posnele kamere. Nekaj časa sta nato bila politična zaveznika, po več kot dveh desetletjih pa se je odločil, da zatrese njegov županski stolček.
Alternativa proti Jankoviću in Golobu
»Čas je, da mesto vrnemo ljudem. Čas je, da oblikujemo razvoj mesta Ljubljana v interesu ljudi, Ljubljančank in Ljubljančanov. Ne v interesu lobijev, ne v interesu gradbenikov, ne v interesu posameznikov, ampak vseh ljudi,« je ob najavi svoje kandidature za župana Ljubljane Tone Rop napadel dolgoletnega župana Zorana Jankovića, sicer tudi velikega podpornika prejšnjega premierja Roberta Goloba.
Nekdanjega predsednika vlade je podprla tudi Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora v prejšnjem sklicu, ki je v njem prepoznala človeka z dobrimi upravljavskimi izkušnjami: »Sva se tudi zelo dobro spoznala, sva različna, a imava iste vrednote. V prihodnosti boste videli izjemno lepo sodelovanje. Mogoče nekaj takega, česar v politiki nismo vajeni. Naj se začne v Ljubljani, ker Ljubljana smo mi vsi.«
V naslednjih dveh tednih bosta skupaj s svojimi podporniki ustanovila novo stranko, ki naj bi imela širše ambicije kot zgolj nastopiti na lokalnih volitvah. Stranko bosta vodila oba, Rop kot sopredsednik in Klakočarjeva kot sopredsednica. Imenovala se bo Ljubljana smo vsi, po širitvi na nacionalno raven pa jo bodo preimenovali. Nekateri mediji omenjajo tudi ime Lista Urške Klakočar Zupančič in Toneta Ropa. Pričakovati je, da bo to za boljšo prepoznavnost dodatek k imenu stranke.
Krog političnih somišljenikov, s katerimi ustanavljata stranko, skrbno skrivata. Predstavili naj bi se na okroglih mizah, ki jih bosta organizirala v naslednjih tednih do volitev. Znano je zgolj, da bo glavni tajnik stranke Jani Möderndorfer, ki je bil nekaj časa Jankovićev politični podpornik, v poslanskih klopeh se je nato pridružil Alenki Bratušek, zatem Miru Cerarju, nazadnje pa Marjanu Šarcu. Kakšna je vloga nekdanjega politika, zakulisnega vplivneža, Gregorja Golobiča, ni znano. Prav tako tudi ne, koliko ljudi iz njegovega kroga naj bi se pridružilo novi stranki.
Preoblikovanje leve sredine
Pri oblikovanju liste sodeluje tudi tajnik društva Progresiva Uroš Jauševec, ki je bil dolga leta glavni tajnik SD, iz katere je pred dvema letoma izstopil. Ko je Janković napovedal svojo vnovično župansko kandidaturo, je Jauševec komentiral na družbenih omrežjih, da Ljubljana potrebuje novega župana, in dodal »Zoki, spoki!«.
Društvo Progresiva pa je nato z anketo spraševalo Ljubljančane, ali bi na lokalnih volitvah podprli Listo Urške Klakočar Zupančič in Toneta Ropa. Čeprav so poznejše ankete pokazale, da Klakočarjeva uživa precej višjo podporo javnosti kot Rop, se mu je bivša predsednica državnega zbora umaknila. Ropa je za ljubljanskega župana podprl tudi Jauševec, ki je v avgustovskem intervjuju za Reporter povedal, da z njim sodeluje od njegovega prestopa iz LDS v SD leta 2007.
Jauševec pa je tudi razkril, da imajo z novo stranko veliko večje ambicije kot zgolj njeno sodelovanje na lokalnih volitvah: »Mislim, da bo politična krajina v Sloveniji leta 2030 popolnoma drugačna, kot je zdaj. Dvomim, da lahko Gibanje Svoboda preživi v takšni obliki, kot je v tem trenutku, zato tudi dvomim, da bo Robert Golob ostal v politiki in da bo igral še kakšno pomembno vlogo.
Ne nazadnje so sodelovanje v vladi v senci zavrnile prav vse opozicijske politične stranke, celo zunajparlamentarni Prerod. Levi politični pol v tem trenutku ni sposoben ponuditi resne alternative disciplinirani desnici.«
Zato je prepričan, da bo prišlo v širšem kontekstu do repozicioniranja leve sredine, saj v slovenskem političnem prostoru mora obstajati tudi močna liberalna ali socialnoliberalna stranka: »Vidim nastavke le-te skozi povezavo Antona Ropa in Urške Klakočar Zupančič.« Tudi Klakočarjeva si želi, da bi stranka, ki jo ustanavlja skupaj z Ropom, nastopila na državnozborskih volitvah, pogoj za to pa je seveda uspeh na lokalnih volitvah v Ljubljani.
Golob ga je pustil na cedilu
Pa lahko Tone Rop premaga Zorana Jankovića? Največ težav bo imel pri prepričevanju mlajših in ne več tako mladih volivcev, ki v času, ko je bil predsednik vlade, še niso imeli volilne pravice ali se sploh še rodili niso. Starejši se še spomnimo, da je bil minister za delo in nato minister za finance v vladah Janeza Drnovška, po Drnovškovi izvolitvi za predsednika države leta 2002 pa je Rop postal predsednik vlade in predsednik takrat vladajoče stranke LDS.
Toda dve leti pozneje je izgubil volitve in vlado je (prvič) prevzel Janez Janša. Sam je odšel v poslanske klopi v opozicijo. Leta 2005 je odstopil tudi kot predsednik LDS, ki jo je prevzel Jelko Kacin, dve leti pozneje pa se je pridružil SD. Nato je bil izvoljen za poslanca na listi SD, leta 2010 pa ga je vlada Boruta Pahorja delegirala v Evropsko investicijsko banko, kjer je bil podpredsednik uprave.
V slovenski politiki ni več deloval, njegova partnerica Melita Župevc pa je najprej ostala v poslanskih vrstah SD, nato pa se je pridružila Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića, na listi katere je bila vnovič izvoljena za poslanko. V politiko se je vrnila po zmagi Gibanja Svobode leta 2022, ko je pristala v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba kot državna sekretarka, leta 2024 pa je bila imenovana za veleposlanico na Stalnem predstavništvu RS pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju.
Rop je ostal doma v Ljubljani in se potegoval za guvernerja Banke Slovenije, kjer naj bi mu sprva podporo obljubil tudi Golob, nato pa ga »vrgel čez ramo«. Ko ga je predsednica republike Nataša Pirc Musar konec 2024 predlagala za guvernerja, ga Golobova Svoboda ni podprla.
Izjema je bila Klakočarjeva, ki pa takrat tega ni povedala na glas, a se je tudi sama kmalu znašla v nemilosti stranke, ki jo je na volitvah kandidirala v za Svobodo neizvoljivem volilnem okraju Ljubljana Center. Po volitvah je izstopila iz stranke. Po odhodu iz aktivne politike se namerava ukvarjati z odvetništvom.
Skrivnost drugega kroga
Druga težava Toneta Ropa je soprvak Levice Luka Mesec, ki se prav tako vidi na položaju ljubljanskega župana. Njegovi politični vzorniki so zagrebški levičarski župan Tomislav Tomašević (stranka Zmoremo), županja avstrijskega Gradca Elke Kahr, ki prihaja iz vrst avstrijske komunistične stranke, in newyorški župan Zohran Mamdani, demokratični socialist, ki je bil sicer izvoljen kot član demokratske stranke.
Levica ima največjo politično podporo prav v Ljubljani, kjer je Mesec v okrajih Center in Šiška 1 prejel skupno 18,35 odstotka glasov, največ v Centru – 19,69 odstotka. Mesec je tudi veliko bolj znan kandidat kot Rop, posebej med mlajšimi volivci, vendar ima Levica tudi starejše volivce.
Vse je torej odvisno od tega, kdo se bo uvrstil v drugi krog, saj je težko verjeti, da bi Janković tudi tokrat lahko zmagal že v prvem kot vseskozi doslej. Še posebej, ker se je delu svoje volilne baze zameril s pismom podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, ki je zanj še celo bolj obremenjujoče kot vsi dosedanji kazenski in predkazenski postopki z očitki korupcije in zlorabe položaja.
Kot je v že omenjenem intervjuju za Reporter opozoril Jauševec, je Janković »mlinski kamen leve sredine«, v njem tudi vidi del odgovornosti za slab volilni rezultat leve sredine, zlasti Golobove Svobode, katere veliki podpornik je prav ljubljanski župan.
Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je Janković zmagal z 61,83 odstotka (prejel je 54.680 glasov), vendar pa je bila volilna udeležba zelo nizka – 39,98-odstotna. Če bi upoštevali tudi tiste volivce, ki niso prišli na volitve, je Jankovića izvolilo 24,44 odstotka vseh volilnih upravičencev.
To pomeni, da imajo njegovi protikandidati veliko možnosti, da nagovorijo tudi tiste volivce, ki so na zadnjih volitvah ostali doma. Zato bo zelo pomembno, kdo se bo uvrstil v verjetni drugi krog. Če bo to kandidat s politične desnice (če bi SDS ponudila kakšnega močnega kandidata, npr. Aleša Hojsa), potem je težko verjeti, da bi v Ljubljani premagal Jankovića.
Drugače pa je lahko v primeru, če se v drugi krog uvrsti kandidat iz levosredinske politične opcije, ki bi ga lahko proti Jankoviću podprli tudi desnosredinski volivci. Denimo, kot se je zgodilo na predsedniških volitvah leta 2012, ko se je v drugi krog prebil Borut Pahor (kandidat desnosredinskih strank Milan Zver je izpadel), nato pa so ga desnosredinski volivci podprli, da ne bi (spet) zmagal predsednik Danilo Türk.
Da bi na jesenskih županskih volitvah v Ljubljani lahko desne volivce v drugem krogu prepričal Mesec, se zdi neverjetno, obstaja pa zelo velika možnost, da bi (proti Jankoviću) podprli Ropa. Ključni problem Ropa je torej v tem, da se mora uvrstiti v drugi krog, torej mora imeti v prvem krogu boljši rezultat kot Mesec ali katerikoli drug kandidat.
Svojo kandidaturo za ljubljanskega župana so poleg Toneta Ropa doslej napovedali Aleš Primc (Glas za otroke in družine), Jasmin Feratović (Piratska stranka), Mihael Jarc (Lista za čisto pitno vodo), Gregor Novak (Prerod Vladimirja Prebiliča) in spletni vplivnež Aleksandar Repić.
V Svobodi se kot možen kandidat za ljubljanskega župana omenja nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič, čeprav je Golob svojo podporo že obljubil Jankoviću. Pred štirimi leti je bila druga najuspešnejša kandidatka Nataša Sukič (Levica) z 9,63 odstotka, sledili so Aleš Primc (GOD) s 6,95 odstotka, Igor Horvat (SDS) s 6,28 odstotka, Tina Bregant (SLS) s 5,69 odstotka, Mojca Sojar (NSi) s 3,19 odstotka ... Zadnji je bil Jasmin Feratović (Pirati) z 1,62 odstotka.
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.