Oba problematična kandidata tik pred zdajci vrgla puško v koruzo

V koaliciji so zadovoljni, saj da je bilo glede njunega preteklega delovanja preveč pomislekov. Ministrica za finance, ki je kandidata predlagala DZ, odstop obžaluje in napoveduje čimprejšnje iskanje novih kandidatov.

Da sta kandidata za člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) odstopila od kandidature, so včeraj STA potrdili v kabinetu predsednika DZ Milana Brgleza.

Žmavc je, kot je povedal za STA, od kandidature odstopil, ker ni želel sodelovati v političnih igricah. "Svojo kandidaturo sem prijavil kot strokovnjak, ne politik," je dejal in dodal, da se je za odstop odločil, ker je prišlo so zakulisnih intrig, laži in zlorabljanja njegovega imena. "Ne zdi se mi smiselno sodelovati v bojih med koalicijskimi partnericami."

Hkratni odstop z drugim kandidatom Puljićem ni bil usklajen, prav tako ni bilo pritiskov po odstopu, je povedal Žmavc.

Puljić razlogov za odstop zaenkrat ni pojasnil.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je njun odstop od kandidature obžalovala. "Izgubljena je dobra priložnost, da bi nadzorni svet SDH popolnili in naredili operativnega z izkušenima članoma, ki jima znanja in strokovnosti ne gre oporekati, ob začetku postopka pa sta uživala tudi ustrezno koalicijsko podporo," je, kot so sporočili z ministrstva za finance, dejala ministrica. Po njenem mnenju sta uspešno odgovorila na vse v javnosti izpostavljene očitke.

Sedaj bo treba čim prej začeti nov postopek izbire kandidatov, je dejala ministrica in dodala, da pa ni optimistična "glede časovnice".

Potrditev Žmavca in Puljića za nadzornika SDH je bila sicer ves čas pod vprašajem. Mandatno-volilna komisija DZ je poslancem predlagala, da potrdijo Žmavca, Puljića pa ne. Kandidata nista imela niti podpore celotne koalicije.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je ocenila, da je njun odstop pravilen. "Skozi celoten proces njunega imenovanja je bilo toliko pomislekov, da stopnja zaupanja ni bila dovolj trdna," je dejala. "Gre za nadzor 12 milijard evrov premoženja. Tu ne sme biti nobene trohice dvoma, kdo in na kakšen način je bil imenovan na to mesto," je dodala.

V poslanski skupini SMC so se sicer s kandidatoma srečali in poslušali njune argumente na očitke, ki so se pojavljali v javnosti, a se je po mnenju poslanke izkazalo, da ni bilo dovolj prepričljivih argumentov, da bi imela trdno podporo. Puljić in Žmavc sta po njenih besedah demantirala večji del očitkov, so pa ostali očitki, ki se jih ni dalo demantirati, kot je bil v enem primeru sklep KPK in v drugem sklep ATVP. Kustec Lipicerjeva je zavrnila, da bi v SMC kandidate vzpodbujali k odstopu.

Za DeSUS je bil odstop pričakovan. Kot je za STA ocenil vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša, je tako bolje tako za njiju kot za predlagatelja: "Menim, da sta sebi in predlagateljem na nek način olajšala zadevo." Po njegovem mnenju so odstopu botrovale informacije o njunih preteklih dejanjih.

Govoric o tem, da naj bi kandidata doživljala pritiske, Jurša ni želel komentirati, je pa ocenil, da bi bilo zanju bistveno slabše, če bi se njuni imeni v petek pojavili na glasovanju na seji DZ.

V SD so po odstopu izrazili upanje, da bodo našli kandidate, ki bodo bistveno bolj sprejemljivi za koalicijo in DZ. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je povedal, da ozadja odstopa ne pozna, da pa sta po njegovem mnenju v zadnjih dneh verjetno dobila signal od največje stranke, da nimata podpore. "Sicer si ne predstavljam, zakaj bi dva kandidata, ki sta imela na mandatno-volilni komisiji podporo, danes odstopila," je dejal.

Han meni, da se mora vlada ob nepopolnjenem nadzornem svetu SDH sedaj odzvati in najti primerna kandidata. Govora je o nadzoru nad 12 milijardami premoženja, poleg tega so pred vrati skupščine pomembnih slovenskih podjetij, država oz. SDH pa "hodi po svetu in na nek način prodaja NLB", je opozoril Han.

Nadzorni svet SDH je operativen, deluje in sprejema vse odločitve, za katere je pristojen, je po odstopu kandidatov za STA dejal prvi nadzornik SDH Damjan Belič. Kljub temu pa si želi čimprejšnje popolnitve nadzornega sveta.

Nadzorni svet ima od decembra lani le tri člane. Poleg predsednika Beliča v njem sedita še Duško Kos in Barbara Smolnikar. Decembra je preminil član nadzornega sveta Drago Ferfolja, že od julija pa nalog nadzornice ni opravljala Lidia Glavina, ki je bila imenovana za začasno predsednico uprave SDH. Z njenim nedavnim imenovanjem za polni mandat na čelu holdinga ji je nato funkcija nadzornice prenehala.

Nadzorni svet SDH je okrnjen v času, ko že potekajo postopki za prodajo NLB po metodi javne prodaje delnic (IPO). Na pomisleke v javnosti glede sklepčnosti Belič odgovarja, da se sklepčnost meri glede na trenutno število članov. O soglasju k prodaji NLB, kar bo po zakonu ena od nalog nadzornega sveta, bosta tako lahko odločila le dva člana. Temu bo verjetno tako, saj se bo nadzornica Smolnikarjeva, ki je tudi predsednica uprave zavarovalnice NLB Vita, zaradi potencialnega konflikta interesov iz odločanja izločila.

Žmavc in Puljić sta bila po odločitvi ministrstva, da ju predlaga za kandidata, v javnosti deležna več očitkov. Žmavc je moral med drugim pojasnjevati očitke glede obremenilnega mnenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) leta 2001, ko je kandidiral za člana uprave Intare, a mu je ATVP vlogo za opravljanje te funkcije zavrnila. Nekateri so mu tudi očitali, da naj bi s podjetjem Reit investicije pomagal prvemu možu in lastniku Koloseja Sergeju Racmanu pri prenosu prihodkov od prodaje kino vstopnic z dosega rok upnikov.

Puljiću, ki je direktor Iskratela, pa so med drugim očitali dogodke, ko je bil v upravi Telekoma Slovenije pod vodstvom Bojana Dremlja. Komisija za preprečevanje korupcije je namreč ugotovila, da je ta uprava pri prodaji in nakupu deležev v kosovski družbi Ipko.net in izdaji poroštva za obveznosti Najdi.si ravnala koruptivno.

Poleg tega naj bi bil v potencialnem konfliktu interesov, saj Iskratel poslovno sodeluje s Telekomom Slovenije, obenem pa je v sodnem sporu z državo zaradi unovčenja jamstva v primeru dodelitve evropskih sredstev Razvojnemu centru za informacijske in komunikacijske tehnologije, ki je v 80-odstotni lasti Iskratela.