Novemu zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS)se obeta podpora v parlamentu. Po mnenju predlagateljev prinaša večjo avtonomnost in večjo neodvisnost javne RTV, je ob začetku tretje obravnave predloga povedala ministrica za kulturo Majda Širca. V koalicijskih poslanskih skupinah so napovedali podporo zakonu, kritični so še vedno poslanci opozicijskih SDS, SLS in SNS, ki bodo glasovali proti.
Zakon ne spreminja tistih dosedanjih rešitev, ki so se v praksi izkazale kot uspešne, prav tako pa RS še naprej ostaja edina ustanoviteljica in lastnica RTV Slovenija. Statusna oblika se spreminja iz javnega zavoda v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Gre za posebno, "sui generis" ureditev, ki delovanje RTV Slovenija opredeli v zakonu, za nepredvidljive situacije pa napoti za uporabo zakonskih določil, veljavnih za zavode, je pojasnila Širca."Predlog zakona torej uvaja določene inštitute, kot so način imenovanja članov organov, drsno določanje višine prispevka brez vpliva izvršilne oblasti, večjo neodvisnost zaposlenih od plačnega sistema javnega sektorja in podobno, kar pa vse zagotavlja večjo avtonomnost javne radiotelevizije in tudi večjo neodvisnost," je zagotovila ministrica.
Predlog zakona uvaja tudi sankcije za upravo v primeru neizpolnjevanja javne službe in doseganja zahtevanih deležev programskih vsebin, česar sedaj ni bilo. S tem se po besedah ministrice preprečuje komercializacijo in ohranja prvenstveno nalogo RTV Slovenija, to pa je kvalitetno izvajanje javne službe, seveda odvisno tudi od optimalnih kadrovskih rešitev, ki jih omogoča sama struktura in ogrodje tega zakona.
V poslanski skupini DeSUS se strinjajo, da je čas za prevetritev osrednje medijske hiše. "Ugotavljamo, da se z zakonom želi vtkati v radiotelevizijo zelo pomembna načela, ki po svoji vsebini in sporočilu sledijo poslanstvu, ki naj ga javna nacionalna radiotelevizija izpolnjuje v korist uporabnikov, zato bomo zakon tudi v tretjem branju in v končni predlagani vsebini podprli," je povedal poslanec DeSUS Vasja Klavora.
V poslanski skupini SNS menijo, da s sedaj že skoraj dokončno obdelanim predlogom niso bili prav srečne roke. Predlagatelj sicer navaja, kar nekaj zvenečih ciljev novega zakona o RTV Sloveniji, glede katerih pa imajo po besedah poslanca SNS Mirana Györeka različna mnenja o realnosti njihove uresničitve. Spomnil je, da ni bilo sprejeto nobeno opozicijsko dopolnilo, in poudaril, da zakon "sui generis" po njihovem mnenju ni primeren za RTV Slovenija.
Podporo zakonu je v imenu poslanske skupine LDS napovedal Ljubo Germič. Novi zakon s postopkom imenovanja članov sveta in z njegovo 17-člansko sestavo omogoča, da bo imela civilna družba odločilen vpliv tudi na delovanje RTV Slovenija, je izpostavil. V LDS zakon podpirajo predvsem zato, ker daje RTVS večjo avtonomijo v odnosu do politične in kapitalske moči, ker uvaja preglednost med javnim in zasebnim in ker uveljavlja mehanizme za večjo učinkovitost poslovanja.
V poslanski skupini SD so prepričani, da spremembe zakona, ki bi bile same sebi namen, nimajo nobenega smisla in v javnosti ne bodo dobile podpore, če ne bodo odgovorili na temeljno vprašanje, ali novi zakon zagotavlja kakovosten javni servis. Po besedah poslanke Majde Potrata je bil zakon dobro pripravljen in ga z dvema izjemama lahko podprejo.
Kar nekaj razlogov, da zakona ne podprejo, so po besedah poslanca Aleksandra Zorna našli tudi v SDS. Nasprotovali so že sprva predlaganemu preoblikovanju RTV v delniško družbo, z zdaj predlaganim javnim zavodom posebnega kulturnega in nacionalnega pomena pa po mnenju SDS še vedno ostaja temeljno vprašanje, ali je lahko kakšna samostojna pravna oseba javnega prava takšna, da lahko pobira naročnino od vsakogar, ki ima elektriko. Po njegovih besedah bo potrebna ustavna presoja, da ugotovijo, kakšen hibrid je "sui generis".
Podporo zakonu je v imenu poslanske skupine Zares napovedal Franco Juri. "Končno ga imamo, končno bomo lahko spremenili kvaliteto upravljanja za radiotelevizijo na način, ki bo preprečeval nadaljnje vmešavanje dnevne politične volje in dežurnih vlad v samoupravljanje te pomembne javne ustanove," je poudaril. Novim organom in vsem zaposlenim na RTV Slovenija po Jurijevih besedah dajejo v roke orodje, s katerim bodo lahko delovali boljše in učinkovitejše.
Poslanec SLS Gvido Kres je opozoril, da je ob razpravi o zakonu o RTVS dobil občutek, da je treba ob vsaki zamenjavi vlade spremeniti tudi zakon o RTV Slovenija, "seveda vse pod krinko povečanje neodvisnosti, javnega zavoda RTV". V SLS bi po njegovih besedah podprli le takšen predlog zakona o RTV, ki bi pri ustvarjanju in pripravljanju programov med drugim zagotavljal spoštovanje osebnosti in dostojanstva, načela nepristranskosti, neodvisnosti in resničnost informacij mnenjskega, svetovno nadzorskega in verskega pluralizma ter politične neodvisnosti in avtonomnosti.
Podporo zakonu je v imenu narodnih skupnosti napovedal poslanec Lazslo Göncz. Razlog za podporo zakonu so predvsem pozitivne vsebinske rešitve, prevladalo pa je dejstvo, da so v okviru narodne skupnosti in poslanske skupine zadovoljni z določbami zakona, ki se nanašajo na RTV programe omenjenih skupnosti.
Glasovanje o podpori predlogu novega zakona RTVS bo potekalo v večernih urah.
