Ob vrhu EU Milanović sporočil Cerarju: Če zmore Hrvaška, zmore tudi Slovenija

Mini vrh enajstih držav EU in Zahodnega Balkana je sklical predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker minuli teden dan po srečanju s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem v odziv na poziv Slovenije k evropski solidarnosti.

Sprva je bila predvidena udeležba Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Romunije, Srbije in Slovenije, a se jim je pridružila še Albanija zaradi bojazni, da bi se migracijska pot razširila tudi na to državo.

Juncker je vrh sklical, ker ni bilo dovolj komunikacije med temi državami. Sklical ga je zaradi groženj z zaprtjem mej in zaradi številnih enostranskih dejanj, so pojasnili v Bruslju.

Rezultat njegove pobude je bila težka, a nujna razprava med voditelji, ki je bila konfrontacijska in napeta, a produktivna, so danes v Bruslju opisali vzdušje razprave in ga ponazorili s prispodobo "procesa ventilacije".

Temeljni namen mini vrha je bil torej izboljšati medsebojno obveščanje o toku beguncev in migrantov od vstopne točke v unijo Grčije do najbolj zaželene ciljne države Nemčije preko držav na Zahodnem Balkanu, ki niso članice unije.

Eden ključnih konkretnih rezultatov je zaveza voditeljev k imenovanju kontaktih oseb, ki se bodo med seboj redno obveščale in tedensko sestajale. Prva telekonferenca bo v četrtek. Kontaktno osebo bo imenoval tudi Juncker.

Voditelji so se tudi zavezali, da bodo odvračali gibanje beguncev in migrantov proti mejam druge države v regiji. Politika spuščanja beguncev skozi državo proti sosednji državi brez predhodnega obveščanja je nesprejemljiva, so zapisali v skupni izjavi.

Drugi konkreten rezultat je zaveza h krepitvi sprejemnih zmogljivosti. Grčija jih bo povečala z 10.000 na 50.000, in sicer na 30.000 do konca leta. Še dodatnih 50.000 mest pa bodo zagotovile države vzdolž zahodnobalkanske migracijske poti.

Podrobnosti za zdaj niso znane. Zagotovitev teh zmogljivosti je sicer pomemben pogoj za delovanje načrta za premestitev beguncev iz Grčije v druge članice unije, so poudarili voditelji v izjavi. Premeščanje se sicer v Grčiji še sploh ni začelo izvajati.

Slovenski premier Miro Cerar je po vrhu izpostavil, da Slovenija že zagotavlja več kot 10.000 sprejemnih mest, kar presega njene realne zmožnosti.

"Brez registracije ni pravic," je poudaril Juncker po vrhu in s tem izpostavil še eno zavezo vrha: da bodo dosledno registrirali prebežnike, zagotovili učinkovito vračanje migrantov, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite.

Voditelji so se zavezali k ustreznemu obveščanju beguncev in migrantov o pravilih, ki veljajo v EU, o njihovih pravicah in tudi dolžnostih, še zlasti o posledicah zavrnitve registracije, prstnega odtisa in prošnje za zaščito v državi, kjer so.

Tretji ključni izziv, ki so se ga v nedeljo lotili voditelji, je bil krepitev nadzora zunanje meje, pri čemer so izpostavili pomen sklenitve in izvajanja skupnega akcijskega načrta EU in Turčije, ki je bil načelno dogovorjen sredi oktobra.

Sloveniji bodo članice v tednu dni dvostransko pomagale s 400 policisti in opremo, predstavniki evropske agencije za zunanje meje Frontex pa bodo pomagali na hrvaško-srbski meji nadzorovati prehode in registrirati prebežnike.

Voditelji so se zavezali tudi h krepitvi Frontexove podpore na meji med Bolgarijo in Turčijo ter h krepitvi sodelovanja Grčije, Makedonije in Albanije za izboljšanje upravljanja zunanje kopenske meje.

Slovenski premier Cerar je po mini vrhu opozoril, da je sedaj ključno spoštovati sprejete zaveze. Če se to ne bo zgodilo, bo Slovenija morala storiti vse, da poskrbi za svojo varnost in interese, za EU pa bi to pomenilo začetek konca, je poudaril.

Premier je še izpostavil, da je kolegi Zoranu Milanoviću proti koncu razprave dejal, da pričakuje, da bo spoštoval zaveze, ki so jih sprejeli, ter da upa na veliko boljše sodelovanje pri uravnavanju migracijskega toka.

Cerar je še izpostavil, da je v zraku strah, da bosta Nemčija in Avstrija zaprli meje, čeprav je nemška kanclerka Angela Merkel zatrdila, da tega ne namerava. To bi po njegovih besedah sprožilo učinek domin in bi pomenilo katastrofo za Evropo.

Hrvaški premier pa je o izjavah slovenskega kolega, da od Hrvaške pričakuje drugačno obnašanje kot doslej, dejal, da Cerar tega na samem sestanku ni rekel, temveč je govoril, da je problem Grčija.

"Te priložnosti ne bom izkoriščal za preigravanje z njim ... Če čuti on potrebo po tem, da v notranjepolitične namene govori takšne stvari, mu ne zamerim. Neumno bi bilo, da zdaj obtožujem Slovenijo, da ni bila pripravljena," je dejal hrvaški premier.

"Vse je jasno. To traja že predolgo ter najbolj obremenjuje Avstrijo in Nemčijo, Slovenijo in Hrvaško pa manj, zato ne vem, zakaj ta hrup. To je celo neiskreno. Če zmore Hrvaška, zmore tudi Slovenija," je še izpostavil Milanović.

Premier Cerar naj bi koalicijske stranke s sklepi vrha seznanil v torek.