Ob spremembah financiranja strank nove nevarnosti korupcije

Kot pojasnjuje profesor ustavnega prava na mariborski Pravni fakulteti Toplak, smo lahko nad novimi zakonskimi spremembami financiranja političnih strank in volilnih kampanj razočarani. "Namesto da bi DZ sledil mednarodnim standardom in priporočilom mednarodnih organizacij, ki so bile do Slovenije zelo kritične, je glavne pomanjkljivosti pustil, prepovedal pa donacije pravnih oseb na bančne račune strank, ki so doslej predstavljale le pet do sedem odstotkov proračunov volilnih kampanj in tudi mednarodne organizacije niso priporočale njihove ukinitve," dodaja.

Po Toplakovem mnenju bodo mednarodne organizacije verjetno tudi ob naslednjem nadzoru ponovile kritiko, da kampanje niso transparentne, da se nezakonito financiranje kampanj ne odkrije in ne preganja, da so sankcije prenizke ter da nadzor ni poverjen enemu neodvisnemu organu. Kako nizke in nesorazmerne so sankcije, pove podatek, da gostincu ob kršitvi pravil blagajniškega poslovanja grozi nekajkrat višja kazen od tiste, ki doleti politično stranko, ki goljufa pri volitvah, navaja.

Tako kampanje ostajajo netransparentne, ocenjuje Toplak, saj imajo volivci pravico vedeti, kdo financira kampanje in komu je kandidat dolžan denar že ob oddaji glasu, ne šele zatem. Zakon odslej omogoča tudi posojila fizičnih oseb kandidatom, s tem pa odpira vrata novi vrsti korupcije. S posojili omogočamo, da bodo politiki dolžniki drugim osebam, pravi Toplak in orisuje izkušnje iz tujine, da politiki, ki so v dolgovih, namesto odplačila dolga delajo usluge upnikom. "Če so te usluge dovolj velike, upnik politiku dolg odpusti," še dodaja. Nova zakonodaja zato na korupcijo ne bo bistveno vplivala, saj sprotnega nadzora ne bo, spremembe tudi ne rešujejo težav nezakonitega nadzora mimo bančnih računov.

Profesorica in predstavnica katedre za analizo politik in javno upravo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Fink Hafnerjeva pa meni, da je popolna prepoved donacij pravnih oseb lahko razmeroma velik poseg v financiranje strank. "Večjim in tudi tistim majhnim strankam, ki imajo politične položaje, ne zmanjšuje le obsega dovoljenega financiranja, temveč lahko vpliva tudi na trgovanje z izmenjavo uslug, seveda na škodo transparentnosti in integritete. Za zunajparlamentarne stranke, ki imajo praviloma težji dostop do financiranja, pa vsaka omejitev financiranja pomeni dodatno marginalizacijo v primerjavi z večjimi in tudi manjšimi parlamentarnimi oz. vladnimi strankami, ki imajo dostop tudi do drugih državnih virov," pojasnjuje.

Po njeni oceni zdaj obstaja znatna nevarnost, da bi stranke - vladne in nevladne - poiskale nove načine nepreglednega financiranja. Še zlasti to velja v okoliščinah, ko je nadzor nad financiranjem strank skrajno omejen ter šibak in že doslej sankcioniranja na tem področju skoraj ni bilo, meni Fink Hafnerjeva.

Nova zakonodaja sicer spreminja tudi kriterij dodeljevanja sredstev. Po novem se bo po enakih deležih med stranke, ki so na volitvah dosegle najmanj odstotek podpore, razdelilo 25 odstotkov proračunskih sredstev, 75 odstotkov pa sorazmerno s številom glasov volivcev. Kot navaja Toplak, bodo torej po novem male stranke, tudi zunajparlamentarne, prejele več, največje stranke pa manj državnega denarja. To po eni strani zagotavlja večjo enakost strank v predvolilnem boju, a je po drugi strani zaskrbljujoče, zlasti pri neparlamentarnih strankah, če se ta denar pretaka v zasebne žepe. Zunajparlamentarne stranke namreč prejmejo precej proračunskih sredstev, po novem jih bodo še več, ne ukvarjamo se pa s tem, kje ta denar konča, opozarja.

Po oceni Fink Hafnerjeve pa se na prvi pogled zdi, da gre pri tej spremembi za demokratizacijo financiranja strank. Ob tem opozarja, da bo v resnici dostop do financiranja ostal bistveno neenak, saj se lahko stranke na političnih položajih lažje dokopljejo do mnogoterih virov posrednega financiranja strank tudi v okoliščinah nove spremembe dodeljevanja sredstev.