Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta se v soboto ob robu vrha Croatia Summit v Dubrovniku dogovorila, da se bosta znova srečala 31. julija v Bohinju, kjer bosta govorila o zadnjem večjem odprtem vprašanju med državama - vprašanju hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.
"Dogovorjeno je, da spričo pomembnih detajlov, ki so sestavni del rešitve tega vprašanja, skupaj s sodelavci opraviva še zadnje konzultacije pred 31. julijem, ko se ponovno prav zavoljo tega in morda še kakšnega drugega vprašanja srečava v Sloveniji v Bohinju," je Pahor povedal novinarjem po srečanju s Kosorjevo.Spomnil je, da je 31. julija obletnica njunega prvega srečanja s Kosorjevo v Trakošćanu, "ko sva skupaj z vladama in parlamentoma dejansko obrnila novo poglavje v odnosih med državama". Dodal je, da Slovenija še vedno sprejema mednarodne pohvale zaradi arbitražnega sporazuma in da je treba izkoristiti dejanski prestiž, ki ga Ljubljana ima v zunanji politiki.
"Pogovarjala sva se torej o LB in meniva, da obstojijo velika upanja, da do konca meseca skupaj s strokovnjaki in institucijami, ki so zlasti na hrvaški strani involvirane v dokončno odločitev, morda pridemo do zadovoljive odločitve, ki bi omogočala, da bo Hrvaška zaprla četrto poglavje o prostem pretoku kapitala v pogajanjih z EU," je izjavil Pahor.
Napovedal je, da se bo do konca julija o dolgovih LB pogovarjal tudi s predstavniki BiH, Srbije in Makedonije, ker omenjeni problem ni le zadeva Hrvaške in Slovenije.
Medtem je Kosorjeva na sklepni konferenci vrha potrdila srečanje v Bohinju in napovedala, da se bo do takrat srečala z guvernerjem Hrvaške narodne banke (HNB) Željkom Rohatinskim, ki odkrito nasprotuje vstopu NLB na hrvaški trg. Kosorjeva je dejala, da se bo o vprašanju LB pogovorila tudi s koalicijskim partnerji.
Pahor je izrazil zadovoljstvo, ker "hrvaške oblasti razumejo probleme, s katerimi se soočajo ljudje, ki so na ozemljih, ki jih imata obe državi za svoje". Ob tem je posebej izpostavil probleme Joška Jorasa, "ki so javnosti najbolj znani, niso pa edini".
"Dogovor z premierko Kosorjevo je, da oblasti v Ljubljani in Zagrebu storijo za te ljudi vse do končne odločitve arbitražnega tribunala, da bodo lahko živeli kvalitetno življenje, ki bo neobremenjeno z rešitvijo tega vprašanja. To velja tudi za gospoda Jorasa in upam da bo ta problem rešen, da bo z rešitvijo zadovoljen", je še dejal Pahor.
Dodal je, da sta se s Kosorjevo še dogovorila, da bosta zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandroković dobila navodilo, da se neformalno srečata pred njunim sestankom v Bohinju in dogovorita čas, vsebino in način izmenjav diplomatskih not o ratifikaciji arbitražnega sporazuma ter da se potem lahko nadaljujejo vsa opravila za začetek dela arbitražnega sodišča.
Slovenski premier se je sicer ob robu vrha v Dubrovniku srečal tudi z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Valetinom Inzkom, s premieroma Kosova in Albanije, Hashimom Thacijem in Salijem Berisho, ter z makedonskim zunanjim ministrom Antoniom Milošeskim. Na omenjenih dvostranskih srečanjih so se pogovarjali o aktualnih dogodkih v regiji in vlogi Slovenije v jugovzhodni Evropi.
Dubrovniški vrh z naslovom Croatia Summit 2010 - Jugovzhodna Evropa v soočanju z globalnimi izzivi je posvečen predvsem sodelovanju v regiji, med drugim pa so ga se udeležili tudi predstavniki drugih evropskih in severnoameriških držav, ter mednarodnih organizacij in institucij.
Po petkovem uvodnem delu konference, na katerem je govoril tudi slovenski premier, so udeleženci v soboto nadaljevali razpravo o gospodarskem upravljanju, posledicah globalne gospodarske krize in načinih sodelovanja za ustvarjanje uspešnih ekonomij. Razpravljali so tudi o globalni varnosti in prihodnosti Jugovzhodne Evrope.
V razpravi o svetovni gospodarski krizi so govorniki izpostavili potrebo po konsenzu pri iskanju rešitev za to najtežjo gospodarsko krizo po veliki depresiji v 30. letih 20. stoletja, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je na sklepni novinarski konferenci Croatia Summita 2010 ocenila, da je bil mednarodni vrh "izjemno pomemben in uspešen". Kot je dodala, je bilo glavno sporočilo srečanja, da je Hrvaška pripravljena podpirati evroatlantsko perspektivo svojih sosed, kar bo še dodatno okrepila, ko bo kmalu članica EU.
Kosorjeva je poudarila, da ima Hrvaška tudi podporo držav članic EU za vstop v evropski klub brez kakršnih koli zadržkov ter da ima odlično priložnost, da bo "zadnjih 500 metrov" maratonskih pogajanj sklenila do konca leta ali najpozneje v začetku leta 2011.
Dodala je, da so bili vsi pogovori, ki so potekali na konferenci, usmerjeni v dobrososedske odnose in izgradnjo mostov sodelovanja.
Posebej je poudarila pomembnost gospodarskega sodelovanja in izrazila upanje, da bo prišlo tudi do uresničitve določenih gospodarskih projektov, o katerih so potekali pogovori v vrsti dvostranskih srečanj udeležencev.
V Dubrovniku pričakujejo tudi predsednika republike Danila Türka, ki se bo skupaj s soprogo Barbaro Miklič Türk udeležil slovesnega odprtja 61. dubrovniških poletnih iger. Türk naj bi se ob tem srečal s hrvaškim kolegom Ivom Josipovićem.