NSi: Spreminjanje sodne prakse zaradi Jankovića je korak nazaj pri pregonu najhujših kaznivih dejanj

V razmerah, "ko je zaupanje v pravosodje na zelo nizki stopnji, ko je pregon bančnega in gospodarskega kriminala povsem neučinkovit, ne moremo spreminjati ustaljene sodne prakse, posebej ne na enem primeru", pravi  podpredsednica NSi in poslanka Iva Dimic. Na njej je predstavila predlog za avtentično razlago dela zakona o kazenskem postopku.
 
Z avtentično razlago 153. in 154. člena zakona o kazenskem postopku, ki jo predlagajo v NSi, bi DZ jasno določil, da za uničenje dokazov, pridobljenih v predkazenskem postopku s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, velja instrukcijski in ne prekluzivni rok. To pomeni, da bi lahko državni tožilec dokaze, pridobljene s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, uporabil za začetek kazenskega pregona tudi po preteku dveh let, je na današnji novinarski konferenci dejala Dimičeva.

Po njenih besedah je takšna sodna praksa veljala vse do zadnjega primera ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ko je preiskovalna sodnica odobrila izločitev in uničenje prisluhov, ker tožilstvo v dveh letih od njihovega izvajanja ni začelo kazenskega pregona.

V NSi po besedah poslanke takšnemu "neargumentiranemu spreminjanju sodne prakse" ostro nasprotujejo. "Opozarjamo, da bodo v posebej zapletenih primerih, ko se storilca ne najde v roku dveh let, vsi dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, uničeni in to kljub temu, da bodo morda organi pregona že zelo blizu odkritju storilca," je opozorila. Ocenjuje, da bi bilo spreminjati že ustaljeno sodno prakso "velik korak nazaj pri pregonu najhujših kaznivih dejanj".

Preiskovalna sodnica je namreč na predlog zagovornika ljubljanskega župana Jankovića odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Jankoviću so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo podala 21. marca letos, torej več kot dve leti po prisluhih.

Zakonodaja namreč pravi, da če tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v dveh letih po koncu izvajanja ukrepov ne poda takšne izjave, preiskovalnemu sodniku preda celotno gradivo, ki zanj odredi uničenje.

Na tožilstvu so si razlagali, da v primeru Janković do uničenja dokazov ne more priti, saj nikoli niso napovedali zaustavitve postopka, pač pa so na pristojno sodišče vložili predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Kazenski pregon po njihovem mnenju pomeni "vsakršno aktivnost državnega tožilstva, usmerjeno v pregon storilca".

Po mnenju sodnice, ki se sklicuje na odločbo ustavnega sodišča, pa začetka kazenskega pregona denimo ne predstavlja zahteva za odredbo, pač pa se kazenski pregon začne z aktom državnega tožilca. "To je lahko obtožnica, zahteva za izdajo soglasja za vložitev neposredne obtožnice ali pa zahteva za preiskavo," piše v sklepu preiskovalne sodnice, ki sicer še ni pravnomočen.

Na ministrstvu za pravosodje so se strinjali s tožilstvom, da odločitev preiskovalne sodnice odstopa od dosedanje sodne prakse in napovedali, da bodo, če bo odločitev potrjena tudi na drugi stopnji, pristopili k spremembi zakona.