NSi o zahtevah sindikatov po višjih plačah: Nižji davki pomenijo višje plače

V NSi tako menijo, da je prava pot davčna razbremenitev zlasti plač, v Levici pa se zavzemajo za dvig minimalne plače in odpravo varčevalnih ukrepov.

"Ljudje si zaslužijo višje plače," je za STA povedal poslanec NSi Jernej Vrtovec, pri tem pa v stranki rešitev za dvig plač vseh zaposlenih vidijo v davčni razbremenitvi. "Nižji davki pomenijo višje plače," je dejal.

Po njegovih besedah je sicer vlada sama "odprla Pandorino skrinjico že na začetku mandata, ko je začela nekaterim sindikalnim skupinam popuščati". S tem, ko je vlada ravnala nesistematično in nepravično oz. ne do vseh enako, je naletela na odpor pri drugih sindikalnih skupinah. Odpor je upravičen, a je treba upoštevati naše zmožnosti. Zdaj je ključno, da vlada ravna še vedno fiskalno vzdržno in ne ruši enotnega plačnega sistema," je ocenil.

Če bi bila vlada pri plačah manj požrešna in bi zaposlene davčno razbremenila, pa v NSi računajo, da bi se to nato poznalo pri večji potrošnji.

V Levici podpirajo napovedane stavke sindikatov javnega sektorja. "Stavka je upravičena, saj kljub visoki gospodarski rasti, rekordnem zunanjetrgovinskem presežku in 70-odstotni rasti dobičkov, varčevalni ukrepi še vedno ostajajo, plače pa se ne dvigajo," so navedli v sporočilu za javnost.

Poslanec Levice Miha Kordiš je ob tem opozoril, da "koalicija ni imela problema, ko se je 80 milijonov letno dalo 10 odstotkom najbogatejših, ko se je obljubilo višanje izdatkov za oborožitev, ki nas bo stala več kot milijardo evrov, ali ko so ustregli zahtevam zdravniške zbornice, na vse ostale pa pozabili. Očitno pa je dvig plač tistim, ki so na minimalcih in vsem, katerih plače so še vedno nižje zaradi varčevalnih ukrepov, za koalicijo nerešljiv problem. Odziv sindikatov s stavko je bil zato nujen in ga v Levici podpiramo," je navedel.

Iz enakih razlogov je Levica že zahtevala dvig minimalne plače na 700 evrov, dvig denarne socialne pomoči in odpravo prekarnosti.

Poslanka NP Alenka Bratušek je ob tem kritična do potez vlade, ki da je še vsako pomembno zadevo začela "reševati po tem, ko je bilo za to že skoraj prepozno - primer tega so recimo pogovori z Evropsko komisijo o prihodnosti NLB".

Spomnila je na pretekla opozorila, kaj bo povišanje plač zgolj delu javnih uslužbencev pomenilo na dolgi rok. "Opozarjali smo tudi, da bodo apetiti pred volitvami veliki. O plačah v javnem sektorju bi se zato vlada s sindikati morala dogovoriti že ob sprejemanju proračuna za leto 2018, a niso pravilno ocenili nezadovoljstva zaposlenih. Lahko pa bi začeli tudi pogovore o bolj koreniti spremembi enotnega plačnega sistema, da bi sindikati videli, da si vlada želi preboja na tem področju. Potem stavke zagotovo ne bi bilo," je prepričana predsednica Stranke Alenke Bratušek.

Zaveda se, da bo doseči dogovor zdaj izjemno težko. Vseeno poziva strani, naj se sestanejo in poskušajo najti rešitev še pred stavko.

Vlada je sicer včeraj sprejela izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja o njihovih stavkovnih zahtevah. Dogovorili so se tudi o oblikovanju enotne vladne pogajalske skupine. Pri tem pa so predstavniki koalicije ocenili, da ta skupina dela ne bo zaključila do volitev. "To je hud finančni zalogaj za naslednjo vlado, ki bo nosila posledice določenih nespametnih in nesistematičnih potez te vlade," je ob tem ocenil Vrtovec in opozoril na napovedi, da se bo gospodarstvo v naslednjih letih ohlajalo, zato ni modro biti zelo širokogruden.

V SDS se včeraj do tega za STA še niso izrekli.

O problematiki stavkovnih zahtev v javnem sektorju bodo govorili tudi na posebnem vrhu koalicije v naslednjih dneh.