NPU želi vpogled v elektronsko pošto Žige Turka, ta policijsko zanimanje označuje za »orwellovsko«

Da NPU vodi predkazenski postopek "zaradi suma nepravilnosti pri dodeljevanju koncesij v visokem šolstvu" je v torek na svojem blogu sporočil Turk. Kot je zapisal, je v ponedeljek od NPU prejel obrazec, s katerim naj bi jim dovolil vpogled v arhiv njegove elektronske pošte, ki jim ga je ministrstvo izročilo na zapečatenem CD.

Prejšnji direktor Sove dr. Damir Črnčec se ob tem na twitterju sprašuje - "zakaj , kdo, kdaj, kako, po čigavem naročilu je naredil vpogled v maile, zapekel CD? Ali so podatki izvirni?"

Turk se je, kot je zapisal, po premisleku odločil, da preiskave CD ne dovoli na način, kot ga predlaga policija, ki želi "trajen vpogled" v njegovo celotno korespondenco. Turk namreč ocenjuje, da je to nesorazmeren poseg v ustavno pravico tajnosti komuniciranja, ne le njegovo, ampak tudi vseh tistih, ki so kadar koli komunicirali z njim kot ministrom.

Če pa na NPU menijo, da je res potreben vpogled v njegovo korespondenco, se temu, kot piše, ne izogiba. Predlaga pa, da se ga izvede tako, da skupaj odprejo CD, skupaj pregledajo celotno vsebino, izpišejo tista sporočila, ki bi lahko imela kakšno zvezo s tem primerom, potem pa CD uničijo, da ne ostane možnost kopiranja ostalih sporočil ali trajnega vpogleda v vso ostalo komunikacijo.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so za Dnevnik potrdili, da so jih že pred časom obiskali preiskovalci NPU in da so jim med drugim izročili tudi zapečateno zgoščenko z arhivom elektronske pošte bivšega ministra. Turk pa se ob tem sprašuje, kako je bilo z varovanjem njegove komunikacijske zasebnosti po odhodu z ministrstva, in to vprašanje naslavlja tudi na pristojne organe.

Kot še poročata omenjena časnika, je sicer upravno sodišče pravnomočno razsodilo še v primeru tretje koncesije in odpravilo še odločbo o koncesiji, podeljeni Visoki gospodarski šoli v Celju. Turk vztraja, da so bile koncesije podeljene skladno s pooblastili in ni bila kršena nobena procedura. Ugotavlja pa, da imajo pač o zasebni ponudbi izobraževanja različna politična mnenja.

Izpostavlja primer ljubljanske Fakultete za družbene vede. Nekateri mislijo, da bi kazalo za ohranitev monopola uporabiti vsa sredstva, pravi. Pri tem opozarja, da je s FDV v zadnji dve levi vladi prišlo pol ducata ministrov, od tam prihajata tudi njegov predhodnik in naslednik na ministrstvu za izobraževanje.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Mirko Pečarič je za Dnevnik očitke zavrnil. Da njihove odločitve niso bile politično motivirane, po njegovem dokazuje na primer javni razpis za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, na katerem so bili uspešni tudi nekateri zasebni visokošolski zavodi.

Glede koncesij pa pravi, da je nesporno, "da so bile omenjene koncesije podeljene v času po izglasovani konstruktivni nezaupnici vladi. Sodišče je pravnomočno ugotovilo, da so bile odločbe ministrstva zaradi tega nezakonite".

Kot so z ministrstva pojasnili v današnjem sporočilu za javnost, je v obrazložitvi sodbe v primeru Visoke gospodarske šole v Celju upravno sodišče kot diskriminatornega označilo kriterij iz razpisa, kjer je bilo navedeno, da bo koncesija za študijski program prve stopnje z dotičnega področja dodeljena visokošolskemu zavodu, ki še nima nobene koncesije. S tem je brez utemeljenega razloga razpis izločil morebitne druge prijavitelje ter tako pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom, navajajo.

"Upravno sodišče je ugotovilo tudi, da zakon o visokem šolstvu še vedno ne opredeljuje javne službe v visokem šolstvu, kar je dodaten razlog za nezakonitost razpisa in dodelitev koncesije za izvajanje javne službe na področju visokega šolstva," so še zapisali.