Tudi ob minulih božično-novoletnih praznikih so mediji poročali o kriminalnih dejanjih prebivalcev iz naselij okoli Novega mesta, Metlike in Črnomlja. Pri tem največji mediji zaradi »politične korektnosti« praviloma zamolčijo, da gre za streljanje iz romskih naselij. Prav tako, da letošnje streljanje ni bilo nič izjemnega, pač pa se dogaja prav vsako leto.
V naselje Kuzarjev Kal pri Novem mestu je v silvestrski noči priletela krogla iz bližnjega romskega naselja Brezje-Žabjak. Ko je družina v Kuzarjevem Kalu opazovala ognjemet, so se iz Brezja slišali rafali streljanja iz avtomatskega orožja. Eden od nabojev je priletel v streho in se odbil v žleb. Zgolj za las je zgrešil 11- letnega otroka. V romskem naselju so streljali že več ur prej, o čemer je oče obvestil policiste, vendar očitno niso ukrepali. Po incidentu pa so zaradi povzročitve splošne nevarnosti obravnavali dva osumljenca.
Toda ta zgodba je zgolj ena. Na portalu dolenjskanews.com, ki ga ureja Robert Erjavec, so objavili še več grozljivih primerov. Tako so objavili izkušnjo družine, ki se je 30. decembra peljala ob naselju Brezje po lokalni cesti Novo mesto-Mirna Peč. Zaslišali so pok oziroma trk v zadnji del vozila. Ko so kasneje avto pregledali so v registrski tablici opazili poškodbe od naboja! Na strani dolenjskanews.com so prejeli tudi fotografije izstrelka, ki je priletel pred stanovanjsko hišo v naselju Prečna v bližini omenjenega romskega naselja.
Dejansko je pravi čudež, da se ob tem še ni zgodila tragedija pri okoliškem prebivalstvu. Ljudje, ki živijo v novomeški soseski Bršljin, se tako za božič kot za novo leto počutijo kot na fronti. Zaščiti jih nihče, kar dodatno sproža frustracije.
A opisano je zgolj vrh ledene gore kriminala Romov, katerega žrtve so delavni davkoplačevalci v Novem mestu. Iz davkoplačevalskega denarja gredo potem socialni transferji za tamkajšnje Rome, od katerih jih po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija zgolj en odstotek zaključi osnovno šolo, prav tako jih je 99-odstotkov brezposelnih. No, čisto brezposelni niso, pri delanju otrok so zelo uspešni. Iz tega naslova namreč dobivajo otroške dodatke, ki so eden ključnih in kar izdatnih prihodkov.
Toda teh stvari ne boste izvedeli pri statističnem uradu, niti ni uradno nobenega raziskave na to temo. Praktično nobeden od politikov in uradnikov na ravni države o tem noče govoriti. Prav tako smo izvedeli, da naj bi bil že vsak peti v novomeški porodnišnici rojen otrok (20 odstotkov) romskega rodu. Mimogrede, v zdravstvenem domu in v bolnišnici v Novem mestu so že pred leti zaradi ekscesov Romov morali poostriti varnost.
Pri rojevanju v tamkajšnji romski skupnosti gre za sindrom, ko imajo otroci otroke. Veliko romskih deklet je namreč še mladoletnih, ko rodijo. Pomeni, da se bo ob začaranem krogu nasilja, nedela, kriminala, neizobraževanja, prejemanje socialnih pomoči... položaj kvečjemu še slabšal. Po besedah župana Macedonija so ob opozorilih na podatke povezane z Romi od državnih predstavnikov dobili odgovor, da ne smejo spremljati statistike na narodnostni ravni.
Država je sicer za komunalno opremljanje romskih naselij zmetala že na milijone evrov (ravnokar poteka komunalno opremljanje naselja Brezje). Enako za šolanje, socialne transferje. Prebivalci soseske Bršljin v Novem mestu svoje otroke vpisujejo na druge osnovne šole po Novem mestu (komur to uspe), saj je stanje na tej osnovni šoli, kjer je v prvih razredih že polovica romskih otrok, zelo težko. Tako z vidika poteka pouka (veliko romskih otrok ob vpisu sploh ne govori slovensko ali zgolj slabo) kot šikaniranja.
Seveda so tudi Romi državljani Slovenije in imajo enake pravice kot vsi ostali državljani. A imajo hkrati tudi enake dolžnosti. Dokler izkoriščajo zgolj pravice, medtem ko dolžnosti zanje ni, se stanje ne bo poboljšalo.
Kaj je torej rešitev, da bi se Romi z Dolenjske in Bele krajine vendarle integrirali v družbo. Odgovor je: rešitve od zunaj ni. Država lahko za komunalno opremljenost romskih naselij, za socialne transferje, šolanje zmeče stotine milijonov evrov, pa se ne bo spremenilo nič. Morda kvečjemu na slabše. Odgovornost je na strani Romov. Tisti redki med njim, ki stopijo ven iz začaranega kroga, se zaposlijo, šolajo otroke..., se izselijo ven iz naselij. Tam namreč ni prihodnosti zanje in za njihove otroke, večkrat so tudi sami žrtve lastnih sonarodnjakov.
Seveda so tudi Romi državljani Slovenije in imajo enake pravice kot vsi ostali državljani. A imajo hkrati tudi enake dolžnosti. Dokler izkoriščajo zgolj pravice, medtem ko dolžnosti zanje ni, se stanje ne bo poboljšalo. Prepad med civili (tako Romi imenujejo neromsko prebivalstvo) kot Romi se bo na Dolenjskem povečeval.
Živimo v svobodni demokratični družbi, kjer ne moreš nikogar prisiliti, da bo delal in se šolal. No, osnovno šolanje je obvezno, a kot rečeno, ga zaključi zelo majhen delež Romov. Odločitev za integracijo in odgovornost zanjo je torej predvsem v rokah Romov.
Minimalni standard, ki ga je država dolžna zagotoviti vsem svojim državljanom, tudi tistim, ki živijo v Novem mestu, pa je varnost. Tu ne sme biti nikakršnih kompromisov. Če je za zagotovitev te varnosti nujna večja represija: policija ne le, da lahko izvaja večjo represijo, pač pa je to njena dolžnost. Tožilstvo in sodišča pa sta dolžna kriminalna dejanja dosledno preganjati oziroma sankcionirati.
