Revija Mladina je s politično zlorabo otrok opozicijskega poslanca razkrila vso bedo slovenskega novinarstva. Razkrila je, da so za obračunavanje s političnimi nasprotniki dovoljena vsa sredstva in da pri tem brez sramu aktivno sodelujejo tudi novinarji.
Glavni akter je odgovorni urednik Mladine Grega Repovž, ki je celo predsednik največjega novinarskega društva v Sloveniji. Sporne fotografije družine opozicijskega poslanca Branka Grimsa, na kateri so tudi mladoletni otroci, in njene primerjave s fotografijo družine nacističnega propagandnega ministra Josefa Goebbelsa, je obsodilo le združenje novinarjev in nobena druga novinarska organizacija. Ni se oglasil novinarski sindikat, ki je skupaj z društvom novinarjev ustanovitelj novinarskega častnega razsodišča. Niso se oglasili novinarski aktivi, ki so lani poleti pozvali vlado k ureditvi razmer v novinarstvu. Prav tako nihče od članov društva novinarjev ni začel zbirati podpisov pod peticijo za zamenjavo predsednika Društva novinarjev Slovenije, ker je grdo zlorabil novinarsko svobodo za najnizkotnejše politično obračunavanje. Ker se nihče med omenjenimi ni javno distanciral od tega ogabnega početja Repovževe Mladine, lahko to pomeni, da ga celo tiho odobravajo, kar zbuja dvom o kredibilnosti večine slovenskega novinarstva.Vsakdo, kdor ima družino in otroke, ve, da so otroci najbolj sveta stvar v civilizirani družbi, da jih zakonodaja še posebno varuje pred zlorabami, tudi v medijih. Izgovarjanje, da poslanec hodi z otroki na javne kraje, je zato nagnusno in sprevrženo. Enako velja za izgovore, da so mediji objavili fotografijo otroka Simone Dimic, saj je bil zakrit s kockami. Ne gre toliko za to, da je bila objavljena fotografija poslančevih otrok. Gre za primerjavo z družino nacističnega zločinca, ki je ob propadu rajha pomoril vse svoje otroke. In to je tisto, kar je pri vsej zadevi najbolj podlo in ogabno. A to ni edina nizkotnost Mladininega novinarstva. V domnevno šaljivi rubriki Rolanje po sceni, ki ga sofinancira celo ministrstvo za kulturo, se redno norčujejo iz telesnih značilnosti politikov in novinarjev. Norčujejo se iz plešavosti, šepavosti, govora, telesne teže … Šovinistično obračunavajo s političarkami in novinarkami. Norčujejo se iz poskusa umora nekdanjega novinarja, iz žrtev povojnih pobojev in novinarjev, ki jih raziskujejo. Čeprav gre za sovražni govor in kaznivo dejanje, pravna država ne ukrepa. Še več, v tej državi je priporočilo to, da se je novinar kalil pri Mladini. Takemu novinarstvu je treba odločno reči NE!