Nataša Pirc Musar nabija stroške novinarjem, ki hočejo priti do informacij javnega značaja

Organi, od katerih novinarji zahtevajo informacije javnega značaja, so v zadnjih mesecih novinarjem izstavljali račune za plačilo stroškov odvetnikov, ki so zastopali osebe, na katere so se nanašali zahtevani podatki, opozarjajo Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, Združenje novinarjev in publicistov ter Transparency International Slovenia. A po mednarodnih standardih mora biti dostop do informacij enostaven, hiter in brezplačen oziroma povezan z nizkimi stroški, pravijo v novinarskih organizacijah.

Organi za odvračanje od vlaganja zahtevkov uporabljajo zaračunavanje nesorazmerno visokih stroškov v breme prosilca, ki jim jih omogoča  upravni postopek, ugotavljajo organizacije, ki zato predlagajo spremembo 26.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). S pobudo za spremembo želijo preprečiti zlorabo instituta stranske udeležbe v upravnem postopku, preko katere se dejansko ovira pravica dostopa do informacij javnega značaja.

Pobudo so naslovili na Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo, Vlado RS in Urad Informacijskega pooblaščenca – slednji je edini odgovoril nanjo in pritrjuje, da bi pobuda »prispevala k večji transparentnosti in poenostavitvi postopka ter k boljši pravni varnosti za prosilce.«

Problem je zlasti institut stranske udeležbe, v postopkih dostopa do informacij javnega značaja, izpostavljajo novinarske organizacije. Tretje osebe se namreč v postopek kliče tudi v primerih, ko gre za informacije, ki jih zakon izrazito določa kot javne. Če te tretje osebe zastopajo odvetniki, se lahko tako pojavijo nesorazmerno visoki stroški, postopek pa se dodatno podaljša. »Menimo, da bo takšna praksa upravnih sodišč izničila dosedanje standarde na področju dostopa do informacij javnega značaja, zaradi katerih Slovenija slovi kot ena izmed držav članic EU z odlično področno zakonodajo,« pravijo pobudniki spremembe zakona.

Navajajo dva primera nesorazmerno visokih stroškov zaradi odvetnikov. V enem je zahteva za kopije vseh avtorskih in podjemnih pogodb treh profesorjev, ki so po Supervizorju po prihodkih s temi pogodbami najbolj izstopali (Stanka Setnikar Cankar, Mirko Vintar in Srečko Devjak) privedla do posredovanja odvetnice Nataše Pirc Musar, ki je zastopala vse tri profesorje. Upravni spori in morebitne tožbe na upravno sodišče bodo privedle do znatnih stroškov - ironično bo zanje poskrbela nekdanja informacijska pooblaščenka in novinarka Pirc Musarjeva.

V drugem primeru je zahteva za določene pogodbe SDH že privedla do 342 stroškov odvetniških storitev stranskih udeležencev, ker pa so trije med njimi sprožili postopke na upravnem sodišču, je pričakovati še višje stroške.

Predlagajo, da se v zakonu doda nov člen, ki določa, da je »v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.« Stroške postopka v tem primeru nosi vsaka stranka zase.

Trenutna praksa posega v svobodo medijev in novinarjev pri opravljanju njihove temeljne funkcije nadzora oblasti, kot tudi omejuje, ovira in de facto izničuje pravico dostopa do informacij, ki zadevajo javnost, opozarjajo novinarske organizacije.

Objavljamo pobudo za spremembo zakona:

Pobuda za spremembo zakona o dostopu do informacij javnega značaja

Novinarji so bili v zadnjih mesecih presenečeni nad računi, ki so jih prejeli od organov, od katerih so zahtevali posredovanje informacij javnega značaja. Javne institucije, ki so posredovanje informacij zavrnile, so novinarjem ob tem izstavile račun za plačilo stroškov odvetnikov, ki so zastopali osebe, na katere so se nanašali zahtevani podatki. Zakaj je to sporno? Ker mora biti dostop do informacij po mednarodnih standardih enostaven, hiter in brezplačen oziroma povezan z nizkimi stroški.

Po uspešni kampanji proti dvojnemu zaračunavanju stroškov dela javnih uslužbencev za posredovanje informacij javnega značaja, zdaj organi, za odvračanje od vlaganja zahtevkov, uporabljajo zaračunavanje nesorazmerno visokih stroškov v breme prosilca, ki jim jih omogoča  upravni postopek.

Če bi opisano situacijo privedli do absurda, bi prosilci, pa naj so novinarji ali ne, morali preprosto prenehati z vlaganjem zahtev za dostop do informacij javnega značaja, saj se v nasprotnem primeru izpostavljajo nesorazmernemu finančnemu tveganju. To bi pravico vedeti postavilo na kocko.

Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, Združenje novinarjev in publicistov ter Transparency International Slovenia na svetovni dan pravice vedeti javnosti predstavljamo pobudo za spremembo 26.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Z njo želimo preprečiti zlorabo instituta stranske udeležbe v upravnem postopku, preko katere se dejansko ovira pravica dostopa do informacij javnega značaja. Pobudo smo 15. septembra 2017 naslovili na Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo, Vlado RS in Urad Informacijskega pooblaščenca. Prejeli smo le odgovor informacijske pooblaščenke, ki pravi, da bi pobuda "prispevala k večji transparentnosti in poenostavitvi postopka ter k boljši pravni varnosti za prosilce".

Opozoriti želimo na problem, ki ga v praksi predstavlja institut stranske udeležbe, v postopkih dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Udeležba tretjih oseb, kadar bi odločitev lahko vplivala na njihove pravice, je nedvomno potrebna, vendar pa se uveljavlja praksa, da se tretje osebe kliče v postopke dostopa do informacij javnega značaja tudi takrat, kadar gre za podatke, ki so po ZDIJZ izrecno določeni kot javni, zato stranski udeleženci ne morejo vplivati na izid postopka. V primeru, da jih zastopajo odvetniki, to povzroči stroške zastopanja. Če prosilec v postopku ni uspešen, je dolžan po 114. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) kriti stroške odvetnikov, ki zastopajo stranske udeležence v postopku. Udeležba tretjih oseb tako lahko v postopke vnaša nesorazmerno visoke stroške, poleg tega pa jih tudi nedopustno podaljšuje. Menimo, da bo takšna praksa upravnih sodišč izničila dosedanje standarde na področju dostopa do informacij javnega značaja, zaradi katerih Slovenija slovi kot ena izmed držav članic EU z odlično področno zakonodajo.

Problem lahko ponazorimo s primerom, ko bi nekdo želel informacijo o letnih ocenah javnih uslužbencev določenega ministrstva. To je informacija, ki je po ZDIJZ nesporno javna, saj gre za podatek o delovni uspešnosti javnega uslužbenca, kar je v odločbah potrdil tudi IP. Po trenutni razlagi stranske udeležbe v postopkih po ZDIJZ, pa je vsak od uslužbencev upravičen do stranske udeležbe v postopku, kljub temu, da na izid postopka ne more vplivati, ker gre za informacijo, ki je neposredno po ZDIJZ javna. Ministrstvo, za uslužbence katerega bi prosilec zahteval podatke, bi lahko vse svoje uslužbence (npr. 500 oseb) pisno pozvalo k priglasitvi v postopek. Vse pozive je po ZUP treba vročiti osebno in to v roku 15 delovnih dni, vsak od uslužbencev ima rok 8 delovnih dni za odgovor,  v postopku pa ga lahko zastopa pooblaščenec, ki je po odvetniški tarifi upravičen do nagrade 140 evrov za zastopanje. V najboljšem primeru bi se v časovnem smislu posredovanje informacije zavleklo vsaj za mesec dni (v primeru težav pri vročanju, pa še neprimerno bolj), kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti. Kar zadeva stroške, pa bi ti v primeru, da bi jih bil dolžan plačati prosilec, lahko znašali 70.000 evrov, kar je v nasprotju z načelom prostega dostopa.
 
Zato predlagamo spremembo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, in sicer, da se doda:
 
nov 26.a člen ZDIJZ
 
V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.
 
V postopku iz prejšnjega odstavka vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
 
Dosedanji 26.a člen postane 26.b člen.

Prepričani smo, da je takšna sprememba nujna, saj trenutna praksa posega v svobodo medijev in novinarjev pri opravljanju njihove temeljne funkcije nadzora oblasti, kot tudi omejuje, ovira in de facto izničuje pravico dostopa do informacij, ki zadevajo javnost.

Lep pozdrav,

Društvo novinarjev Slovenije

Transparency International Slovenia

Združenje novinarjev in publicistov

Sindikat novinarjev Slovenije