Revija Reporter
Slovenija

Novinarska sindikata: Uprava Dela je v vojni z lastnimi novinarji

STA

7. feb. 2017 15:47 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

V vojni z lastnimi novinarji bosta lastnik in uprava Dela zmagala, časnik pa bo izgubil tekmo s svojo javnostjo, opozarjata novinarska sindikata.

"Lastnika in upravo Dela pozivamo, da preneha s kršitvami delovno pravne regulative in sanira slabo interno kadrovsko prakso v dogovoru s socialnimi partnerji," pozivata Sindikat novinarjev Dela in Sindikat novinarjev Slovenije. Pri tem ju podpirajo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), kjer tudi sprašujejo, ali odpustitvi Petra Jančiča in Sonje Merljak Zdovc napovedujeta nov val odpuščanj na Delu.

Objavljamo poziv sindikatov:

V vojni z lastnimi novinarji bosta lastnik in uprava Dela zmagala, edini nacionalni dnevnik pa izgubil tekmo s svojo javnostjo
 
Lastnika in upravo Dela pozivamo, da preneha s kršitvami delovno pravne regulative in sanira slabo interno kadrovsko prakso v dogovoru s socialnimi partnerji. Za razvoj in socialni mir v družbi je ključna vzpostavitev dialoga, ki bo poiskal optimalne rešitve v upravljanju kadrov in medijskih vsebin, ne nazadnje ne le v interesu lastnika, ampak tudi v interesu javnosti.
 
Samo odpuščeni novinarji so dobri novinarji. Na Delu jih je bilo skupaj do danes že za uredništvo večjega regionalnega dnevnika. »Dobre zgodbe, dobri novinarji za dobre bralce«,  če komu, se oglaševanje Dela k nakupom edinega nacionalnega dnevnika sliši morasto Delovim novinarjem. Že poldrugo leto so namreč dnevno izpostavljeni grožnji odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V poldrugem letu je bilo iz poslovnega razloga iz uredništva Dela odpuščenih preko 40 novinarjev. Poleg tega, da sem ter tja kakšnega novinarja tudi kupijo na »trgu«, je fleksibilno krčenje novinarskega potenciala Dela kombinirano z nezakonitimi prekarnimi zaposlitvami pogodbenih novinarjev, v manjši meri tudi z najemanjem novinarjev preko agencije. Ves notranji kadrovski »trg« je izpostavljen stalni negotovosti izgube dela. Še okoli 140 zaposlenih pišočih novinarjev in preko 40 prikrito zaposlenih prekarnih novinarjev. V opomin vsem tem, so ravnokar iz poslovnih razlogov odpustili tudi pogodbenega novinarja, ki ga je morala medijska družba po  večletnem pravdanju konec lanskega decembra zaposliti po nareku sodišča.  
 
Odkar je junija 2015 medijsko družbo za borih 7,3 milijona evrov- preko petkrat manj, kot znašajo njeni letni prihodki- kupil zdaj v celoti Petričev finančni holding, FMR, se zdi, da žreb določa, kateri novinar bo presežek. Novinarji so zgolj številka in strošek, računovodski pristop že dodobra načenja tudi avtonomijo uredništva in novinarjev. Uprava zgolj seznanja urednike, koliko in koga odpisati. V opisanih delovnih razmerah so tako široko odprte možnosti moralnega hazarda novinarske in uredniške odgovornosti do javnosti, če lastnik zahteva lojalnost zgolj zase in svoje ideje, konkretno v tem primeru idejo fleksibilnega odpuščanja na »trgu dela« po lastni podobi. Regulirani trg dela ne obstaja. Uprava Dela krši njegove norme, v kapitalizmu po slovensko pa anticipira neka prihodnja in neposredno fleksibilna delovna razmerja, ki združujejo črne, sive in, do odpovedi pogodb o zaposlitvi, legalne oblike delovnih razmerij. Zato komunikacija z novinarskim sindikatom poteka pretežno preko delovnih sodišč.
 
Že od predlanskega oktobra, ko je uprava ocenila, da sistem socialnega dialoga predstavlja razvojno oviro, je partnerskega in odkritega socialnega dialoga komajda za vzorec. Na letni ravni doslej odpuščeni novinarji pomenijo preko 1,5 milijona evrov manjši strošek plač, donosnost družbe pa je bila že v letu 2015, ko jo je prevzel novi lastnik, na ravni 18 odstotkov. Medijska družba ima skratka dovolj notranjih kadrovskih in finančnih virov, da je mogoče konflikte vseh njenih deležnikov urediti sporazumno v interesu vseh.   
 
Izvršni odbor Sindikata novinarjev Dela
Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije

Izjava DNS:

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije podpira javni poziv, ki sta ga danes objavila Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije in Izvršni odbor Sindikata novinarjev Dela.

Ob tem pa opozarjamo še na sledeče:

Društvo novinarjev Slovenije ostro obsoja nova odpuščanja novinarjev na Delu. Stojan Petrič je ob prevzemu Dela v imenu lastnika napovedal “Družba FMR bo nastopala kot dolgoročni lastnik Dela in podpirala razvoj časopisne hiše Delo na strateškem, tehnološkem in kadrovskem področju. V družbi FMR se zavedamo, da ima Delo posebno vlogo v slovenskem medijskem prostoru, ki ga kreira z vsebinami v svojih edicijah, in je na tem področju predvsem odgovorno svojim bralcem". Lastnik in uprava v preteklem letu nista izpolnila obljubljenega, nasprotno, nadaljevala sta z odpuščanjem, skupno je bilo odpuščenih 40 novinarjev. Zaposlila nista nobenega od dolgoletnih novinarjev Dela, za katere je delovna inšpekcija ugotovila, da delajo v nezakonitem prikritem delovnem razmerju, uvedla norme za preverjanje delovne uspešnosti, proti koncu leta 2016 pa odstopila od podjetniške kolektivne pogodbe za novinarje. Delodajalec je novinarje odpuščal brez jasnih kriterijev, brez predhodnega programa presežnih delavcev in brez dogovora s sindikatom. Veliko odgovornost pri odpuščanju nosi tudi Delov uredniški kolegij, ki se odpuščanju v imenu kolektiva, ki ga zastopa, ni uprl.

Uprava je pretekli teden podaljšala mandat vršilcu dolžnosti odgovornega urednika Gregorju Knafelcu,  ne da bi predhodno pridobila mnenje uredništva, kot ga zahteva zakon o medijih. Izrekanje mnenja uredništva pred imenovanjem odgovornega urednika medija je minimalni standard za zagotavljanje avtonomije uredništva. Lastnik priznava, da je Delo odgovorno svojim bralcem, ob tem pa ne bralcem ne novinarjem in tudi ne ostalim zaposlenim ni predstavil svoje vizije nadaljnega razvoja medijske hiše, tako vsebinske, kadrovske kot finančne, kar bi od odgovornega in strateškega lastnika pričakovali. Sprašujemo se, ali aktualni dve odpovedi pogodbe napovedujeta nov val odpuščanj na Delu. Vzdušje negotovosti in strahu pred izgubo službe je nevzdržno za vsakega delavca, še posebej uničujoče pa takšne razmere vplivajo na uveljavljanje uredniške avtonomije novinarjev in kakovost vsebin. V takšnih razmerah lastnik časopis lažje uporabi za uresničevanje svojih poslovnih interesov. Prav zato je način, na katerega se je upravljanja družbe Delo lotil novi lastnik škodljivo ne samo za novinarje kot delavce in novinarstvo kot profesijo, ki je zavezana visokim etičnim in poklicnim standardom, ampak tudi za verodostojnost časopisa in družbo kot celoto. Delove vsebine ustvarja kolektiv kredibilnih in profesionalnih novinarjev, ki si zaslužijo pošten in spoštljiv odnos delodajalca.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije