Mnoge verjetno moti, da sem skupaj z drugimi v ekipi Pogledov Slovenije neobvladljiv v političnem kontekstu, pravi Uroš Slak. Drugega septembra, v četrtek zvečer, bo na Televiziji Slovenija prvič predvajana nova pogovorna oddaja Pogledi Slovenije s Slakom kot voditeljem. Dolgoletni uspešni urednik in voditelj oddaje Trenja na POP TV želi z novo oddajo na nacionalni televiziji ustvariti najboljšo pogovorno informativno oddajo v Sloveniji. Pojasnjuje, v čem bodo Pogledi Slovenije različni od Trenj in nenavadno ozadje lanskoletne ukinitve te oddaje na komercialni televiziji.
Leta 2002 ste začeli na noge postavljati Trenja, ki so kasneje postala najbolj gledana informativna oddaja v Sloveniji. Ste si tudi z novo pogovorno oddajo Pogledi Slovenije postavili enak cilj?Vsekakor želiva z Bojanom Travnom oziroma vso ekipo narediti oddajo, ki bo najboljša pogovorna informativna oddaja v državi. To je naš cilj, saj je za nacionalno televizijo to tudi prav. Seveda te morajo ljudje tudi gledati, sicer ne more biti najbolj vplivne pogovorne oddaje. Trenja so bila vseh sedem let, kolikor sem jih vodil, v četrtkovem terminu prva izbira gledalcev. Do takrat je bila nepremagljiva oddaja po gledanosti v tem terminu Tednik na nacionalni televiziji. POP TV ga je skušala do tedaj prekositi z več oddajami, z Jonasom, tedaj največjo zvezdo, pa jim to ni uspelo, šele Trenja so to dosegla.
Novi direktor Radiotelevizije Slovenija Marko Filli je pred dvema tednoma v pogovoru za Dnevnik izrazil pričakovanje, da Pogledi Slovenije ne bodo kopija Trenj in da ne bodo namenjeni prikazovanju problemov na pompozen način. V probleme naj bi se spuščali z distanco in objektivno. Ste morda zamudili kakšen hitri tečaj novinarstva pri g. Filliju?
Ne, zame je ta izjava povsem dobronamerna. Neko obdobje mojega novinarskega razvoja se je s Trenji končalo. Skozi oddajo sem rasel kot voditelj, podobno pri novinarskem delu tudi Bojan Traven in drugi novinarji. Oddaja Pogledi Slovenije je novi mejnik. Toliko bolj pomembno je, da sta se tako v. d. direktorja TVS Jože Možina kot novi generalni direktor Marko Filli odločila, da medijski prostor na tem področju, ki se je z lanskoletno ukinitvijo Trenj zaprl, znova odpremo. Nikjer ni bilo podobno odmevne oddaje, ki bi na pravi način prikazovala realne probleme v slovenski družbi in omogočila predstavitev različnih misli, idej, vizij.
V čem boste skušali Poglede Slovenije narediti drugačne od Trenj?
Ena od razlik bo prav gotovo ta, da bom zdaj drugačen voditelj, kot dve leti nazaj, ali na primer sedem let nazaj. Vsako leto ti da novih izkušenj, razvoja. RTVS omogoča tudi širšo paleto različnih možnosti, kot jo ima komercialna televizija. Imamo kup dopisništev, razporejenih po vsem svetu, pri oddajah lahko izkoristimo njihovo sodelovanje. Torej ne gledamo na probleme v slovenski družbi le do Karavank, ampak tudi čez. To možnost nameravamo uporabiti. Obremenjenost z gledanostjo na nacionalni televizijo gotovo ni tako velika kot na komercialni televiziji, kjer je gledanost absolutno na prvem mestu. Seveda moraš tudi na komercialni televiziji skrbeti za kvaliteto, vendar je pri izbiranju tem za oddajo predvidevanje o dobri gledanosti zelo pomembno. Pri nacionalni televiziji rating ni tako zelo pomemben, vendar brez določenega deleža gledalcev tudi oddaja ni smiselna. Manjša obremenjenost z ratingom ti daje večjo izbiro pri naboru pomembnih tem. Na primer pred kratkim so na Madžarskem ukinili zadnji slovenski vrtec. Premajhna skrb Slovenije za slovenske manjšine je velik problem, država zanje stori premalo. Na komercialni televiziji je pripravljanje take oddaje vprašljivo, saj rating morda ne bi bil visok, kljub temu pa gre za pomembno nacionalno temo. Nam je vseeno, ali se naši rojaki na Madžarskem še lahko vzgajajo in izobražujejo v slovenščini? Poleg tega bomo šli z oddajo čim več na teren. Skratka, nacionalna televizija omogoča mnogo novih stvari, prijemov za postavitev najboljše oddaje.
Koliko bo v povprečju gostov v oddaji?
Število ne bo fiksno, njihovo število bo primerno temi oddaje. S Travnom sva si zamislila, da bi bilo od šest do 12 gostov v oddaji, trajala bo uro in pol, vsak četrtek od 20. do 21.30.
Kdo bo urednik?
Sedanji v. d. direktorja Radia Slovenija Vinko Vasle. Najprej je bil predviden za urednika oddaje Polemika, nova oddaja Pogledi Slovenije bo namesto te oddaje, zato bo urednik Vasle, Bojan Traven pa je vodja projekta in bo na moje veliko veselje opravljal tudi delo novinarja. To bo pomemben prispevek. S svojo prodornostjo, analitičnostjo bo lahko veliko pripomogel h kvaliteti oddaje. Poleg tega je njegova odločitev pomembna v kontekstu slovenskega novinarstva, v katerem se je uveljavila paradigma, da ne moreš biti več novinar, če si postal urednik. Pozablja se, da smo v bistvu vsi novinarji, tudi voditelji, uredniki. V tujini je to prehajanje iz voditeljskih in uredniških vod spet v novinarske povsem običajno. Prepričan sem, da sem z Bojanom dobil najboljšega novinarja.
Nedavno so mediji objavili zgodbo o ljubezenskem razmerju med predsednikom države Danilom Türkom in mlado asistentko na pravni fakulteti v Ljubljani dr. Vasilko Sancin. Nekateri mediji niso hoteli raziskovati zadeve, češ da gre za poseganje v zasebnost. Bi bila to lahko tema za oddajo Pogledi Slovenije ali pa se vam zdi, da take zgodbe niso zanimive za javnost?
Za novinarsko obravnavo te teme absolutno obstaja javni interes. Predsednik države je tudi moralna avtoriteta, v preteklosti je veliko govoril o družini in družinskih vrednotah. Zanimanje za govorice o ljubezenskem razmerju je omogočil tudi sam, saj ga ni zanikal, ampak govoric zgolj ne komentira. Glavni razlog, zakaj gre za politično zelo pomembno temo, pa je ta: če to razmerje dejansko obstaja, zanikal ga ni, je v njem strokovnjakinja, ki je imela pri zagovarjanju arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki ga je podpirala vlada in tudi predsednik države, pomembno vlogo. Če ji je do tega pomagal bodisi predsednik ali se je zanjo zavzel urad predsednika države, bi lahko šlo za zlorabo položaja. Največje sprenevedanje pa je, da lahko v vseh slovenskih medijih beremo o ljubezenskih aferah Sarkozyja, Billa Clintona, Berlusconija … Ko pa se pri nas načne to vprašanje, bomo nojevsko tiščali glave v pesek? Še posebno ker predsednik tega sploh ni zanikal, ampak ni hotel komentirati.
VEČ V TISKANI IZDAJI