Novinarka Reporterja Biserka Karneža Cerjak oproščena

Okrožni sodnik z ljubljanskega okrožnega sodišča Zvjezdan Radonjić je novinarko tednika Reporter Biserko Karneža Cerjak oprostil obtožbe, da naj bi zoper zasebne tožilce Draga Žuro, Zorana Kačičnika ter Študentsko organizacijo univerze v Mariboru storila kaznivo dejanje žaljive obdolžitve.

Zastopnik Žure, Kačičnika in ŠOUM je sicer za Karnežo predlagal deset mesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let. Poleg tega je predložil še premoženjsko pravni zahtevek v skupni višini kar 24 tisoč evrov (od Žure in ŠOUM po sedem tisoč evrov in od Kačičnika deset tisoč evrov). Novinarka naj bi kaznivo dejanje žaljive obdolžitve storila z zapisi v članku z naslovom »Plačani huligani razbijajo Slovenijo« v Reporterju z dne 10. decembra 2012. V njem je med drugim zapisala, da je bil Zoran Kačičnik, partizansko Zoki, sicer trener juda in dobitnik pokala športnik mesta Maribor za leto 2008, večkrat omenjen med glavnimi organizatorji protestov (razvpite »vseslovenske ljudske vstaje«, op.p.) , ki so se izrodili v nasilne napade na policiste. Poleg tega je v članku navedla, da naj bi Drago Žura kot direktor ŠOUM financiral demonstracije zaradi zamer do tedanjega župana Franca Kanglerja. Hkrati je Karneža v članku korektno novinarsko dodala, da sta oba javno zanikala, da bi bila organizatorja protestov.

Zastopnik novinarke odvetnik Radovan Cerjak je na obravnavi opozoril, da so pred člankom v Reporterju o teh zadevah že pisali drugi mediji, od koder so ji tudi potrdili zanesljivost svojih virov. Poleg tega je imela Karneža za svoje zapise podlago v dveh neodvisnih zanesljivih virih.

Sodnik Radonjić jo je po zaslišanju nekaj prič gladko oprostil- kot je pojasnil, je bilo poročanje o ti. vstajah v velikem javnem interesu. Svojo sodbo je utemeljil tudi na praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se je večkrat izreklo, da imajo novinarji pravico o stvareh v javnem interesu poročati tudi senzacionalistično in celo žaljivo, če imajo na podlagi svojih virov osnovo za prepričanje o resničnosti zapisov. Šlo je za sprejemljiv način obveščanja javnosti, je bil jasen Radonjić, takšna je tudi novejša sodna praksa slovenskih sodišč, pravi.