Novinarka na Radiu Slovenija: Naporno je doživljati napade, pogrome, brati in poslušati najrazličnejše žaljivke"

Med stavkovnimi zahtevami so novinarska in uredniška avtonomija, socialni dialog, umik tistih sklepov programskega sveta zavoda, ki jih ocenjujejo kot škodljive, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač na zavodu. Pri prizadevanjih jih je podprlo več sindikatov in društev.

Aktualna vlada je želela razmere na zavodu urediti z novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki je bila potrjena tudi na referendumu novembra lani. A je bila decembra lani vložena pobuda za oceno njene ustavnosti s prvopodpisanim Petrom Gregorčičem, ki je predsednik programskega sveta RTVS.

Ustavno sodišče je februarja do končne odločitve zadržalo izvajanje dela novele. Odtlej je zadevo imelo na mizi že večkrat, kot edina točka pa je uvrščena tudi v predlog dnevnega reda ponedeljkove seje.

Povezanost z javnostjo med največjimi uspehi v zadnjem letu

"V letu dni stavke smo se znašli v nekakšnem političnem pingpongu, morda postali žrtve pravne države," je za STA črto pod dogajanje zadnjega leta potegnila predsednica koordinacije Helena Milinković.

A čeprav sta se stavkovni odbor in novinarski sindikat znašla v pat poziciji, kot enega največjih dosežkov šteje, da so se zaposleni v boju za avtonomijo povezali z laično in strokovno javnostjo. Prav tako med največjimi dosežki vidi njihovo nepopuščanje pri zahtevah o spoštovanju profesionalnih in programskih standardov.

Poleg tega je velik dosežek, da je stavkajočim kljub kaotičnim razmeram, pritiskom, grožnjam s sankcioniranjem in sankcijam uspelo kakovostne informacije posredovati javnosti in jo obveščati tako o razmerah na RTVS kot v družbi in državi, meni. Zadovoljna je, da se kljub vsemu niso pustili potegniti v politične igrice, s katerimi želijo nekateri z zgodbo o RTVS pridobiti politične točke.

"Dokler ne bo uresničena prva stavkovna zahteva, ki je novinarska in uredniška avtonomija, stavke pač ne more biti konec," je odločena. Zaposleni namreč svojega dela ne morejo opravljati profesionalno in strokovno, če ta zahteva ne bo uresničena. Nenazadnje jim je javnost na referendumu dala podporo v boju za depolitizacijo javnega medija in novinarsko ter uredniško avtonomijo, je opomnila.

Razmere v določenem pogledu še bolj zaostrene kot pred letom dni

Novinarji RTVS so neformalni boj za novinarsko in uredniško avtonomijo ter profesionalne standarde, ki so ga začeli novembra 2021, maja lani formalizirali v stavko, ki je zakonit način delavskega boja, je za STA pojasnila glavna tajnica Sindikata novinarjev Slovenije Mojca Zabukovec. Za tako jasno in glasno zavzemanje za profesionalne standarde in interese javnosti bi se lahko po njenem mnenju odločili tudi novinarji in drugi medijski delavci v drugih medijskih hišah.

Glede same stavke pa je opozorila, da delodajalec ob napovedi stavke v nekem zavodu ali podjetju navadno skuša storiti vse, da doseže dogovor z delavci in stavko prepreči. A vodstvo RTVS je po njeni oceni na podlagi dogajanja v zadnjem letu dni povsem druga zgodba, saj ovira stavko, pritiska na zaposlene, novinarjem daje opozorila pred odpovedjo zaposlitve, posega v svobodo izražanja in dela obratno od tistega, kar bi moral delodajalec v takem primeru početi, namreč z delavci doseči dogovor, da se stavka lahko konča.

Razmere so danes po njenem opažanju celo bolj zaostrene kot pred letom dni, ker da vodstvo v spregi z določeno politično opcijo še naprej ruši vse, za kar si stavkajoči prizadevajo. Prav zato se ji zdi bistveno, da so se zaposleni organizirali in začeli stavko ter da v njej vztrajajo že leto dni in se podpirajo v prizadevanjih za profesionalno delo in svobodo izražanja.

Pogajalska stran delodajalca čaka na odziv sindikata

Odgovorni urednik informativnega programa drugega programa Televizije Slovenija Rajko Gerič, ki v pogajanjih s stavkajočimi novinarji vodi pogajalsko skupino delodajalske strani, je za STA spomnil, da je vodstvo na zadnjem srečanju podalo svoj predlog stavkovnega sporazuma. Koordinacija sindikatov zdaj pripravlja svoj protipredlog. Kot predstavnik vodstva jih je pozval, naj se odzovejo čim prej. Meni, da je vodstvo zadovoljivo odgovorilo na vse zahteve sindikata.

Vnovič je zagotovil, da je v okviru stavkovnega sporazuma pripravljeno umakniti opomine pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Prejelo jih je 38 zaposlenih, ker so proti koncu avgusta in v začetku septembra lani s prihodom v televizijski studio izrazili solidarnost s kolegi, ki so bili po njihovih navedbah šikanirani. Gerič verjame, da bo stavkovni sporazum usklajen in podpisan. Ob tem pa bodo opomini umaknjeni, je dejal.

Tudi po njegovem mnenju se pogajanja vlečejo predolgo. "Počasi bi bil čas, da se sklene dogovor oziroma se uskladi nek tekst, na podlagi katerega bi naredili korak naprej," ocenjuje. "Vztrajati vsak na svojem bregu najbrž nima smisla, tako da je vodstvo tu šlo naproti in je opomine pripravljeno umakniti," je povedal. Ko bo sindikalna stran pripravila svoj odgovor, se bodo pogajanja nadaljevala.

Velik del nastale škode morda že nepopravljiv

Novinarka na Radiu Slovenija Tatjana Pirc meni, da je škoda, ki nastaja RTVS, vsak dan večja, pa naj jo merimo z vidika programa, organizacije, medčloveških odnosov ali financ. "Del škode je morda že nepopravljiv," je posvarila.

Izpostavila je, da je "naporno doživljati napade, pogrome, brati in poslušati najrazličnejše žaljivke". "Tega se človek nikoli ne more navaditi. Ker nenormalno ne more postati normalno in zlo ne dobro," je opozorila. "Vemo pa, da vse te napade neti in spodbuja del politike, ki si je želel prisvojiti in podrediti RTVS," je dodala.

S financami se zavod lahko najhitreje uniči in veliko dokazov imajo, da se ga že uničuje na tak način, je povedala. Finančno poslovanje javnega zavoda bi moralo biti po njenem prepričanju pregledno in vodstvo ne bi smelo ničesar skrivati. Meni, da je treba na vsak način preprečiti morebiten zdrs v nelikvidnost, saj RTVS obstaja zaradi javnosti, ne zaradi zaposlenih.

Sicer pa je Radio Slovenija po njenih besedah v zgodovini že preživljal obdobja, na katera ne sme pozabiti.