Revija Reporter
Slovenija

Novela zakona o RTV

12. nov. 2009 13:17 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Ministrstvo za kulturo je danes predstavilo osnutek novele zakona o RTVS. Po besedah ministrice Majde Širca so pri pripravi novele sledili želji po večji avtonomiji RTVS in optimizaciji njenega poslovanja. Novela med drugim predvideva, da se RTVS preoblikuje v osebo javnega prava, ki deluje kot gospodarska družba, njen svet pa bi štel 11 članov.

Ministrstvo za kulturo je danes predstavilo osnutek novele zakona o RTVS. Po besedah ministrice Majde Širca so pri pripravi novele sledili želji po večji avtonomiji RTVS in optimizaciji njenega poslovanja. Novela med drugim predvideva, da se RTVS preoblikuje v osebo javnega prava, ki deluje kot gospodarska družba, njen svet pa bi štel 11 članov.

S predlagano spremembo statusa zavoda bi bila Radiotelevizija Slovenije (RTVS) po besedah direktorja direktorata za medije na ministrstvu Vojka Stoparja oseba javnega prava, za katero se smiselno uporabljajo določbe zakonodaje, ki urejajo poslovanje delniških družb, deloval pa bi kot gospodarska družba. Po tem predlogu zaposleni ne bi bili več javni uslužbenci, ostala pa bi RTV naročnina, ki bi se letno spreminjala glede na indeks rasti cen za preteklo leto.

Parlamentarni program bi bil v popolni pristojnosti državnega zbora, za prenos pristojnosti pa je predvideno prehodno obdobje dveh let.

Novela spreminja tudi sestavo in način imenovanja sveta RTVS. Ta bi tako namesto zdajšnjih 29 članov štel 11 članov, imel pa bi nekatere funkcije skupščine delniške družbe. Tri člane sveta bi imenoval predsednik države, šest bi na predlog pristojnega delovnega telesa imenoval državni zbor (tri na predlog opozicije), po enega pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Nacionalni svet za kulturo RS.

Po predlogu bi imela RTVS tudi nadzorni svet, ki bi bil namesto dosedanjih 11 sestavljen iz sedmih članov. Od teh bi tri imenoval državni zbor (najmanj enega na predlog opozicije), dva svet RTVS, po enega pa vlada in svet delavcev RTVS.

Družbo bi vodila petčlanska uprava, od katerih bi tri člane imenoval svet RTVS, enega pa svet delavcev. V upravi bi bil še generalni direktor RTVS, ki bi ga na predlog nadzornega sveta in po predhodnem javnem razpisu imenoval svet RTVS. Uprava bi sicer imela pravico imenovanja odgovornih urednikov, ki pa bi jih lahko imenovala samo, če bi predhodno dobila pozitivno mnenje večine programskih delavcev v uredništvih. V kolikor njihovega pozitivnega mnenja ne bi dobila, bi morala za imenovanje predhodno pridobiti soglasje sveta RTVS, je še povedal Stopar.

Vodja strokovne komisije, ki za ministrstvo za kulturo pripravlja spremembe medijske zakonodaje, Jurij Žurej je ob tem podrobneje pojasnil statusno preoblikovanje RTVS. Po njegovih navedbah bi bila RTVS oseba javnega prava, ki je vpisana v register gospodarskih služb. To po njegovem pomeni, da gre za nek sui generis (svojevrsten) organ, ki sicer deluje po načelih gospodarske družbe, je pa njegova osnovna naloga zagotavljanje javne službe.

Na vprašanje, ali ima po trenutni slovenski zakonodaji predsednik republike pooblastila za imenovanje članov sveta RTVS, je Stopar povedal, da je bil takšen predlog podan na podlagi t.i. ustavnopravnega običaja, to pomeni, da njegova pravica izhaja iz njegove ustavne pravice, da na pomembne funkcije imenuje ljudi tudi v nekaterih drugih organih.

S predstavitvijo novele se sicer danes po besedah Majde Širce začenja okoli enomesečna javna razprava. Na podlagi razprave bo nato ministrstvo pripravilo končno verzijo novele in jo poslalo na vlado. Širca ob tem upa, da se bo to zgodilo čim prej.

 

IZJAVA NOVE SLOVENIJE

PREDLOG NOVEGA ZAKONA O RTVS IZKLJUČUJE MANJŠINE IN VERSKE SKUPNOSTI

Novela Zakona o RTVS, ki jo je ministrica za kulturo Majda Širca danes predstavila, je odraz želje Vlade RS, da si podredi RTV Slovenija. Predlog ne predvideva nobenih bistvenih izboljšav, ki bi pomenile še boljšo RTV, ampak ravno nasprotno. Povečuje se vpliv politike na javni radio in televizijo, kar je zelo zaskrbljujoče. Žal Vlada s predlogom zakona izključuje civilno družbo in tudi zaposlene na RTV. Izjava ministrice Majde Širca, da je RTV javna hiša, se bodo na podlagi novele zakona dejansko uresničile. Ali bo s tem zakonom postala javna RTV zgolj trobilo Zaresove in vladne politike?

V Novi Sloveniji se nikakor ne strinjamo z idejo preoblikovanja RTV Slovenija v gospodarsko družbo, saj gre za popolnoma drugačne pristope in načine delovanja, ki bi RTV Slovenija škodile. Preoblikovanje ni rešitev, kajti priča smo, kako slabo v Sloveniji delujejo delniške družbe in kakšne »napake« se dogajajo. S tem preoblikovanjem bo RTV Slovenija izgubila prvotni status »javne RTV«.

Zaskrbljeni smo predvsem nad ministričino željo, da se iz programskega sveta, ki se bo sedaj preimenoval v Svet RTVS, izključi predstavnike registriranih verskih skupnosti. S tem je Majda Širca tudi javno pokazala svoj odklonilni odnos do verskih skupnosti, ki imajo pri kulturnem in družbenem udejstvovanju ter aktivnostih v različnih iniciativah civilne družbe v Sloveniji pomembno oziroma osrednjo vlogo, zato imajo upravičeno svojega predstavnika v Svetu RTVS. Dejstvo je, da so verske skupnosti imele osrednjo vlogo pri kulturnem razvoju Slovenije skozi celotno zgodovino.

Novela zakona predvideva tudi izključitev predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji iz Sveta RTVS, kar ni v skladu z Zakonom in 64. členom Ustave RS, saj se jim tako zmanjšujejo že obstoječe pravice. Zakonsko je določeno, da se manjšinam ne odvzemajo pravice, kar pa hladnokrvno počne ministrica Majda Širca in celotna Vlada RS. Lahko pričakujemo ostre odzive sosednjih dveh držav, v kolikor bo izključitev predstavnikov manjšin iz Sveta RTVS dokončna.

Nova Slovenija se bo aktivno vključila v enomesečno javno razpravo in Ministrstvu za kulturo predlagala pripombe na novelo Zakona o RTVS. Cilj novega zakona mora biti bolj kakovostna in bolje organizirana javna RTV, ne pa politično bolj obvladljiva, nadzorovana in usmerjana RTV. Objektivno obveščanje je temelj prave demokracije, zato mora zakon služiti predvsem temu načelu, ne pa interesom vladajočih strank. Prizadevali si bomo, da takšen predlog zakona ne bo sprejet, saj bodo največ izgubili prav državljani RS, ki si pa zaslužijo dobro javno RTV, saj jo nenazadnje tudi drago plačujejo.