Pri spontanem priklicu anketar anketiranca vpraša, katero stranko bi volil. Anketirani mora sam povedati ime stranke, razen če želi, da mu možnosti s seznama prebere anketar. Pri metodi obveznega seznama pa anketirani stranko izbere, potem ko mu anketar prebere celoten seznam političnih strank. S to drugo metodo je odstotek neopredeljenih znatno manjši (24,1 odstotek v primerjavi s kar 48,2 odstotkoma neodločenih pri spontanem priklicu). Rezultati nove ankete so tudi precej drugačni od Slovenskega utripa, objavljenega pred dobrim tednom dni (23. oktobra) in opravljenega na način spontanega priklica.
Za prvimi tremi strankami bi se uvrstile DeSUS (4,2 odstotka), SNS (2,7 odstotka), SD (2,6 odstotka), SLS (2,6 odstotka), NSi (2,1 odstotek), vse ostale stranke pa so dobile manj kot odstotek glasov anketirancev.
Na volitve bi po anketi zanesljivo šlo 68,9 odstotkov vprašanih.
Zadovoljstvo s poročanjem medijev pada
Novembrska raziskava Slovenski utrip je pokazala, da v primerjavi s prejšnjimi leti stopnja zadovoljstva s poročanjem slovenskih medijev pada. Je pa po mnenju anketirancev stanje medijske svobode v Sloveniji v letošnjem letu nekoliko boljše kot v lanskem.
S poročanjem so najbolj zadovoljni tisti v srednjih letih in poklicno izobraženi, najmanj pa starejši najvišje izobraženi. Zadovoljstvo s poročanjem medijev se znižuje z višino dohodka.
Anketiranci so zadovoljstvo s poročanjem slovenskih medijev na lestvici od 1 do 5 ocenili s povprečno oceno 3,38. V primerjavi s prejšnjimi leti stopnja zadovoljstva s poročanjem slovenskih medijev pada, kaže anketa.
Je pa po mnenju anketirancev stanje medijske svobode v Sloveniji v letošnjem letu nekoliko boljše kot v lanskem. Ocenili so ga s povprečno oceno 3,33, pri čemer so medijsko svobodo najvišje ocenili poklicno izobraženi, najnižje pa najnižje izobraženi.
Slaba polovica anketiranih meni, da imajo mediji enak odnos do obeh političnih opcij. Da so mediji bolj naklonjeni levici, jih meni 27 odstotkov, da so bolj naklonjeni desnici, pa 10 odstotkov vprašanih. Mnenje, da imajo mediji do obeh političnih opcij enak odnos, s starostjo slabi. Glede na dohodek so v enak odnos najbolj prepričani tisti z najnižjimi in najvišjimi dohodki.
Da novim političnim strankam in listam mediji namenjajo ravno prav pozornosti, meni 39 odstotkov vprašanih. V to so prepričane predvsem ženske, najvišje izobraženi in prebivalci manjših krajev, manj pa tisti v srednjih letih in tisti z najnižjimi dohodki.
Prav tako 41 odstotkov anketiranih meni, da mediji namenjajo ravno prav pozornosti parlamentarnim političnim strankam. Hkrati pa kar 39 odstotkov vprašanih meni, da jim namenjajo preveč pozornosti.
Za dosedanje zunajparlamentarne politične stranke 37 odstotkov vprašanih meni, da jim mediji namenjajo ravno prav pozornosti, 33 odstotkov pa, da jim je namenjajo premalo.
Zaupanje v Televizijo Slovenija je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,62, v Radio Slovenija pa s 3,71. Med komercialnimi televizijami je bilo zaupanje v Pop TV ocenjeno s povprečno oceno 3,80, v Kanal A pa s 3,62. Pri obeh stopnja zaupanja pada s stopnjo izobrazbe in višino dohodka.
Med časniki je bil z najvišjo povprečno oceno zaupanja ocenjen Dnevnik, ki je prejel oceno 3,52, zaupanje v Večer je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,40, v Delo pa s 3,36, enako kot Finance. Delu najbolj zaupajo prebivalci urbanih območij in meščani, Dnevniku in Večeru pa prebivalci manjših krajev.
Zaupanje v Žurnal je bilo ocenjeno z oceno 3,12, v Žurnal24 pa s 3,27. Zaupanje v Slovenske novice je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,12, pri čemer se ocena zvišuje s starostjo ter znižuje z izobrazbo in dohodkom.
Zaupanje v Mladino je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,26, v Družino pa s 3,32.
Zaupanje v komercialne radijske postaje je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,43, zaupanje v lokalne tiskane medije s povprečno oceno 3,18. Najbolj jim zaupajo tisti v srednjih letih in s srednjimi dohodki ter prebivalci ruralnih območij in zaselkov.
V primerjavi s preteklimi leti se je zmanjšalo zaupanje v Žurnal, Žurnal24, Mladino in lokalne tiskane medije.
Anketo je med 24. in 27. oktobrom izvedla Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. S telefonskim anketiranjem so zajeli 905 polnoletnih prebivalcev Slovenije.
Anketa Dela: Janša, Virant in Janković v boju za mandatarstvo
Na predčasnih volitvah lahko pričakujemo razmeroma visoko udeležbo, volitev bi se zagotovo udeležilo 65 odstotkov vprašanih v anketi, katere rezultate je danes objavilo Delo. Glavni tekmeci za mandatarja so Janez Janša, Gregor Virant in Zoran Janković, Virant pa bi bil najprimernejši "protikrizni predsednik prihodnje koalicije", kaže anketa.
Le pet odstotkov vprašanih se predčasnih volitev zagotovo ne bo udeležilo, šest odstotkov pa verjetno ne. 22 odstotkov vprašanih se je izreklo, da se bodo volitev verjetno udeležili.
Na vprašanje, kdo bi bil "najprimernejši protikrizni predsednik prihodnje koalicije", je 28 odstotkov vprašanih ocenilo, da bi bil to predsednik stranke Lista Virant Gregor Virant, medtem ko jih 20,6 odstotka na tem mestu vidi prvaka SDS Janeza Janšo, 18,6 odstotka predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, 3,6 odstotka pa predsednika SLS Radovana Žerjava.
2,6 odstotka jih meni, da bi bil najboljši protikrizni predsednik prihodnje koalicije predsednik DeSUS Karl Erjavec, šele za njim so predsednik SD Borut Pahor, prvak Zares Gregor Golobič in nazadnje predsednica LDS Katarina Kresal.
Prestope poslancev v druge politične skupine pred volitvami kar 62 odstotkov vprašanih v anketi Dela ocenjuje kot sporno dejanje, kot nesporno 29 odstotkov, devet odstotkov pa jih ne ve, ali je to sporno ali ne.
75 odstotkov vprašanih v anketi se strinja s tem, da TV Slovenija omogoči sočasno soočenje parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank. 15 odstotkov vprašanih se s tem ne strinja.
Prav tako odločno so kot neprimeren ukrep za znižanje primanjkljaja v proračunu označili dvig DDV. Da to ni primeren ukrep, meni 73 odstotkov vprašanih, 21 odstotkov pa jih ukrepu pritrjuje.
V anketi Dela so ugotavljali tudi primernost izbora novega selektorja slovenske nogometne reprezentance. Da je Slaviša Stojanović primeren izbor, ocenjuje 42 odstotkov vprašanih, nasprotno jih meni 20 odstotkov, 38 odstotkov pa jih je neopredeljenih.
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je 25. in 26. oktobra na reprezentativnem vzorcu 504 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.