Sodeč po poslanski razpravi poleg predlagateljev iz vrst NSi o podpori predlogu razmišlja vsaj nekaj poslancev SMC, tudi v ZaAB mu vnaprej ne nasprotujejo. V SDS zakona predvidoma ne bodo niti podprli niti mu ne bodo nasprotovali. Preostale poslanske skupine pa menijo, da obstoječi zakon o vojnih grobiščih zadošča.
Poslanec SMC, sicer predsednik DZ Milan Brglez je dejal, da sprejemanje predloga zakona v osnovi vidi kot simbolni prispevek k temu, da dostojno pokopljemo svoje mrtve. Poudaril pa je, da bo ta simbolni korak možen samo v primeru, če ne bo prišlo do pravnih zlorab ali do dodatne politizacije te tematike.
Pravica do groba je eden temeljev človekovega dostojanstva, je poudarila Anja Bah Žibert iz SDS. Sama sicer verjame v dober namen predlagateljev, vendar pa temeljnega civilizacijskega vprašanja, torej dostojanstva pomorjenih, predlog po njeni oceni ne rešuje.
Več poslanskih skupin je menilo, da za dostojen pokop žrtev zadošča obstoječi zakon o vojnih grobiščih. Je pa vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša ocenil, da je veljavni zakon problematičen, ker ga pristojni organi ne izvajajo. V nasprotnem primeru bi bili verjetno rezultati bistveno boljši, je dejal.
Matej T. Vatovec iz ZL pa je ocenil, da je veljavni zakon boljši od predlaganega. Glede predloga NSi ga skrbijo zlasti morebitne zlorabe v zakonu opredeljene strokovne komisije v politične namene, saj bi z novim zakonom ta komisija dobila pristojnost, da odreja kraj in način pokopa.
Janka Vebra (SD) pa je zmotilo, da ni opredeljen niti pravni status omenjene komisije. Kot je poudaril, pa ima celo večje pristojnosti kot pristojno ministrstvo in vlada.
Jožef Horvat (NSi) je v svojem nagovoru spomnil na množično grobišče v Hudi Jami. Poudaril je, da "že pet let stojimo pred odprtim grobom", in se vprašal, kakšna družba smo, da žrtev tega grobišča ne moremo dostojno pokopati.
Poslanka ZaAB Alenka Bratušek pa je poudarila, da zgodovine "ne moremo spreminjati, lahko pa se na nek način z njo spravimo". Ne gre pa po njenih besedah izrabljati polpretekle zgodovine za delitve ljudi na naše in vaše.
Razpravo, ki so zaznamovale tudi osebne zgodbe sorodnikov nekaterih poslancev, je v imenu predlagateljev sklenila prvopodpisana pod predlog poslanka NSi Ljudmila Novak. Poudarila je, da današnje generacije niso krive za to, kar se je zgodilo v preteklosti, so pa odgovorne za prihodnost.
"V NSi niti nismo pričakovali navdušenja, želeli pa smo vsebinsko razpravo in to, da vendarle naredimo korak naprej ter rešimo pokop žrtev," je v izjavi novinarjem po razpravi o zakonu dejala Novakova.
Kot je povedala, jo žalosti, da je bila razprava preveč ideološka in premalo konkretna oz. usmerjena v reševanje konkretnih težav. Po njenih besedah se veliko govori o spravi in pokopu mrtvih, ob konkretnih predlogih pa želi večina to odložiti "v prihodnost, v nedoločen čas".
Novakova priznava, da je tudi razočarana, da "ne zmoremo koraka naprej v pravo smer". Slovenci po njenem mnenju izgubljamo, ko "ne zmoremo prestopiti praga trdosrčnosti in vseh mrtvih sprejeti kot naših, ki morajo dobiti svoj grob".
Na vprašanje, ali je bolj razočarana denimo nad SMC, ki je očitno glede zakona razdeljena, ali nad SDS, ki prav tako zakona ne namerava podpreti, ni odgovorila konkretno. "Vsaka stranka in vsak posameznik mora za to sprejeti svojo odgovornost. Nedopustno je, da se manipulira z žrtvami na nedostojen način, ko nočemo videti, kje je težava in kje rešitev. Pač pa v ozadju vidi vsak svojo težnjo in željo, pri tem pa pozabljamo na človeka," je dejala. Ponovila je, da so z zakonom želeli dati veljavo človeku, ki zasluži dostojen pokop, zakon pa bi bil lahko dober pripomoček na poti k temu.
Podporo zakonu je v pismu premierju Miru Cerarju danes izrazil tudi predsednik komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč Jože Dežman. Kot je zapisal, bi se le z jasno tehnično in postopkovno ureditvijo dela s prikritimi grobišči lahko izognili vsakokratnemu medijskemu izpostavljanju človeških posmrtnih ostankov ter polemiki o krivdi, odgovornosti in grehu na nivoju urejanja prikritih grobišč.
Obenem je opozoril, da je bila večina dela na tem področju opravljena v letih 2000-2008, po vstopu v rov sv. Barbare v Hudi Jami 3. marca 2009 pa se je po njegovih navedbah začela sistemska blokada. Zaradi te blokade pa več kot sto na novo ugotovljenih prikritih morišč in grobišč ni niti topografsko obdelanih niti vpisanih v uradne evidence, je še zapisal Dežman.
Poslanke in poslanci bodo še danes v večernih urah glasovali o tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.