Z zakonom želijo po besedah predsednice NSi Ljudmile Novak pomagati pri izpolnjevanju civilizacijskih norm, kot so pokop po vojni pobitih, pravica do groba in pravica do spomina. Zakon predvideva ureditev postopkov do trenutka, ko se neko grobišče vpiše v register in se uvrsti v kategorijo vojnih grobišč.
Ključna za sprejem zakona bo podpora vlade oziroma vsaj njene največje stranke SMC. Premier je v ponedeljek na poslansko vprašanje, ali si bo vlada prizadevala za dostojen pokop žrtev revolucije med in po 2. svetovni vojni, odgovoril, da mora imeti vsaka civilizirana država razčiščen odnos s preteklostjo.
Tudi zato je na načelni ravni podprl predlog zakona. Enakega stališča je po njegovih besedah tudi vlada.
Vlada je mnenje o zakonu sprejela na ponedeljkovi dopisni seji. Kot so zapisali, podpirajo prizadevanja, da je treba vsem žrtvam zagotoviti pravico do dostojnega pokopa. Kljub temu pa vlada meni, da je treba preučiti možnost, da se cilji in nameni predlagatelja zakona uredijo s spremembo že veljavnega zakona o vojnih grobiščih. Da je treba dostojno pokopati vse mrtve, je koalicija zapisala tudi v koalicijsko pogodbo.
Za razpravo je sicer predvidenih šest ur.
Objavljamo pismo dr. Jožeta Dežmana, predsednika Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, premieru Miru Cerarju
Zadeva: Mnenje Vlade RS k Predlogu Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Ljudmilo Novak.
Člani Komisije Vlade RS za vprašanje prekritih grobišč smo se seznanili z mnenjem Vlade RS k Predlogu Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Ljudmilo Novak.
Presenetilo nas je stališče Vlade RS, po katerem naj bi obstoječi Zakon o vojnih grobiščih že urejal vsa vprašanja, povezana z evidentiranjem, raziskavami, postopki urejanja in skrbi za prikrita grobišča. Že v naših prejšnjih odzivih na dogajanje okoli priprave Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je Komisija opozorila na potrebo po sprejetju zakona, ki bi uredil vsa tista področja ukvarjanja s prikritimi grobišči, ki jih obstoječi zakon ne ureja ali pa jih ureja tako pomanjkljivo, da delo v skladu s standardi razvitega sveta ni mogoče. Naštevanje do sedaj opravljenega dela se nam ne zdi argument, s katerim bi bilo mogoče opravičiti nenaklonjenost predlaganemu Zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Vse našteto v mnenju Vlade RS je bilo opravljeno s skrajnim in predvsem nepotrebnim naporom in sicer prav zaradi nejasnosti v veljavnem Zakonu o vojnih grobiščih.
Večino dela je bilo opravljenega v letih 2000-2008, po vstopu v rov sv. Barbare v Hudi Jami 3.marca 2009 pa se je začela sistemska blokada vseh opravil, ki je možna, ker Zakon o vojnih grobiščih iz leta 2003 ni predvideval, da bomo do leta 2009 topografsko evidentirali več kot 600 prikritih morišč in grobišč. Zaradi te blokade več kot sto na novo ugotovljenih prikritih morišč in grobišč ni niti topografsko obdelanih niti vpisanih v uradne evidence.
Prav tako smo že ugotavljali, da zaradi številnih sprememb noveliranje obstoječega Zakona o vojnih grobiščih ni možno, ampak bi bilo potrebno sprejeti nov zakon. Za kaj takega pa verjetno v tem trenutku nismo sposobni.
Zaradi nedorečenosti veljavnega zakona se vsakič in ob vsaki priložnosti odpirajo javne polemike o pristojnosti, potrebnosti, obsegu in odgovornosti institucij in ljudi, ki se s temi vprašanji ukvarjamo.
Da pa naše pisanje ne bo izzvenelo kot tarnanje, omenimo le enega od zadnjih zapletov, prav pri stvareh, ki jih Vlada RS v Mnenju izpostavlja kot delo, ki nemoteno teče. Javni razpis za premestitev posmrtnih ostankov iz Hude jame v krstice iz inoksa je bilo treba razveljaviti in ponoviti, ker je Komisija ugotovila, (o pripravi javnega razpisa pa ni bila niti obveščena), da je Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve razpisne pogoje pripravilo povsem neskladno s strokovnimi priporočili Inštituta za sodno medicino in brez dogovora s Pivovarno Laško.
Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, člani Komisije Vas še enkrat prosimo, da pred dokončno odločitvijo o zavrnitvi predloga Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev pretehtate vsa dosedanja opozorila o pomanjkljivostih obstoječega Zakona ovojnih grobiščih. Mnenje članov Komisije je, da bi se le z jasno tehnično in postopkovno ureditvijo dela s prikritimi grobišči izognili vsakokratnemu medijskemu izpostavljanju človeških posmrtnih ostankov in posledično polemiki o krivdi, odgovornosti in grehu na nivoju urejanja prikritih grobišč. Menimo, da bomo morda tudi s takim "postopkovnim" zakonom lažje zacelili rane, ki že desetletja bremenijo našo družbo, kar ugotavlja v svojem Mnenju tudi Vlada Republike Slovenije.
V pričakovanju vašega naklonjenega odgovora vas lepo pozdravljamo.
Predsednik Komisije: dr. Jože Dežman