"Ali bo narodno spravo moralo storiti ljudstvo samo in tako pokazati oblasti, da noče več laži," se sprašuje predsednica NSi Ljudmila Novak. Ta je na današnji spominski slovesnosti ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov v Laškem povedala, da je v Sloveniji pot do narodne sprave vedno daljša in težja.
Prepričana je, da do sprave ne moremo priti z ukazanim molkom, pač z resnico, z obžalovanjem in s spoštovanjem žrtev in njihovih svojcev. Samo poklon žrtvam, tako Novakova, ni dovolj, potrebno je obžalovanje prenesti v dejanja in tudi v zakone, ki bodo obžalovanje potrjevali. Po njeni oceni je največja slovenska rana ta, da človek lahko marsikaj odpusti, ne more pa kar tako oprostiti laži in krivih obtožb."V NSi si bomo še naprej prizadevali za resnico in s tem tudi spravo. Vsem, ki ste bili žrtve totalitarnih režimov osebno ali kot sorodniki žrtev, pa izrekamo sočustvovanje in podporo pri vaših prizadevanjih za resnico in pravico. NSi je na strani žrtev, ker želimo Sloveniji in slovenskemu narodu, da bi se končno znebil bremen preteklosti in zadihal svobodno ter z obema kriloma pljuč", je še dejala Novakova.
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj pa je poudaril, da moramo v vsakem umorjenem videti človeško bitje - edinstveno, neponovljivo, dragoceno bitje. Dejal je, da so bili med povojnimi žrtvami preprosti ljudje in intelektualci, potencialni očetje in matere novih generacij dragocenih ljudi, ki jih ni bilo in jih nikoli ne bo.
"Nacizem in fašizem ne bosta nikoli oprana krivde za drugo svetovno vojno, za strahotno gorje, ki sta ga povzročila številnim narodom, za milijone žrtev, ki so padle v spopadih, bile pomorjene v taboriščih ali v medvojnih likvidacijah. V vojno je vstopil še tretji totalitarni sistem, komunizem, z novimi grozovitostmi. Na tega se je dolgo gledalo s prizanesljivostjo. Komunizem je bil med vojno na strani napadenih, po njej pa na strani zmagovalcev," pravi Trontelj.
Po njegovi oceni je bilo po koncu vojne, 9. maju leta 1945, pobitih med 14.500 in 19.000 Slovencev, ob tem pa se je vprašal, le kdo lahko verjame, da so bili vsi ti moški, ženske, mladi fantje in dekleta vojni zločinci, ki so si zaslužili smrtno kazen.
"Kdo ve, kaj nas čaka v prihodnosti? Geslo Nikoli več! je že večkrat razočaralo. S poravnanimi računi bomo vsaj morda malo varnejši. Gotovo pa bomo smeli bolj sproščeno in vedro pogledati v prihodnost," je sklenil Trontelj.
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič pa je z zbranimi na spominski slovesnosti delila nekaj misli o spravnem procesu na Slovenskem, ki je del evropskega spravnega procesa, vendar po njenih besedah na žalost v mnogih pogledih zaostaja za demokratično Evropo.
Napovedala je, da bo na temelju posebnega poročila s pregledom stanja spravnega procesa v vseh 27 državah članic EU, predvidoma jeseni letos Evropska komisija sprožila široko javno razpravo z namenom utrjevanja demokratične Evrope.
Valičeva meni, da smo Slovenci v 20. stoletju doživeli strahote treh totalitarnih režimov. Zločini fašizma in nacizma so bili tako prepoznani kot zločini in obsojeni, zločini komunizma pa so vse do osamosvojitve Slovenije ostajali "tabu" tema, o kateri se javno ni smelo govoriti.
Dodala je še, da Slovenci potrebujemo demokratično prenovo na ravni kulture, šele tedaj bo sledila normalnost tudi na polju politike. "A normalnost ne bo prišla sama od sebe. Treba jo bo ustvarjati: vsi akterji, ki sooblikujejo politično in siceršnjo stvarnost, morajo delovati v isti smeri, v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva," je povedala Valičeva.
Spomnimo, da je Evropski parlament aprila lani sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter z njo obsodil vse totalitarne režime v Evropi. Evropski parlament je tako na podlagi omenjene resolucije tudi sprejel 23. avgust za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov.