Nov začetek Zares - brez milosti po Pahorju

Golobič je novo politiko zamenjal s populizmom, zastraševanjem, performansi z Žižkom, vsakodnevnim medijskim nastopaštvom, norčevanjem iz Pahorja, izdajanjem žgečkljivih podrobnosti.

Enotni blok oziroma fronta proti Janezu Janši. To je bila volivcem razumljiva zgodba prejšnjih volitev. Nova zgodba (predčasnih) volitev, na katere čakamo, je bolj gverilska, z nekaj državljanske vojne na levici in veliko zmede, ki prekriva frontno črto. Njen moto je: alternativa med Pahorjem in Janšo je navidezna alternativa.

Konkurenti dveh glavnih političnih igralcev skušajo pridobiti glasove tistih volivcih, ki jim ne ustrezata ne zdajšnji in ne nekdanji predsednik vlade. Ker pa je Borut Pahor volitve že izgubil, gre predvsem za alternativo Janezu Janši. Kdo je tisti, ki ga lahko premaga? Zares z novim populizmom, zastraševanjem, performansi z Žižkom, vsakodnevnim medijskim nastopaštvom, norčevanjem iz Pahorja, izdajanjem žgečkljivih podrobnost izza zaprtih vrat? Ali morda še v meglo zavite nekakšne nove oblike protistrankarske organiziranosti z novimi obrazi kot odgovor na diskreditirano parlamentarno demokracijo?

Prvi Erjavec
Pred Zares (Pavle Gantar: »Če je edina alternativa v Sloveniji Pahor ali Janša, potem Slovenija nima alternative«) je na narodno-zabavno vižo alternative tako Pahorju kot Janši zaigral vodja Desusa Karl Erjavec, ki je stranko pred Zares rešil s potapljajoče se ladje. »Ta levica se bo požrla med sabo, te levice ne bo več. Ta prostor bomo zapolnili mi, ne glede na to, da botri kujejo novo stranko,« je govoril sredi prejšnjega meseca in napovedal, da bo premagal Janšo.

Levica je en tak projekt »nove politike« že lansirala, pa se je izkazala za zelo postano, iztrošeno staro politiko, je nadaljeval Erjavec. A vendarle, vidi se na levici. Sesutje »stare« levice je njegova priložnost. Pa gre res zanj in njegove ambicije ali je za njim prav tako iztrošena stara politika?

Volivcem bo moral kmalu razkriti ime tistega gospodarstvenika oziroma menedžerja, ki bo njihov premierski kandidat. Aleksander Lucu mu ponuja direktorja podjetja Intertrade iz Prage Tomaža Subotiča, prijatelja Milana Kučana in Janeza Kocijančiča ter nekdanjega diplomata in poslovneža Sašo Geržino.

Solo Gregorja Golobiča
Začeti na začetku. Tega vodila Slavoja Žižka, ki ga je predstavil lani na konferenci o komunizmu v Berlinu, se je oprijel tudi voditelj Zares, ki bi se z novo zgodbo rad znebil vseh duhov triletnega katastrofalnega vladanja. A vrnimo se na prazačetek.

Ker leta 2008 stranka Zares kot novinka ni mogla biti glavna v spopadu z Janšo, je morala hočeš nočeš podpreti Boruta Pahorja. V Zares niso skrivali, da jim gre najprej predsednik SD in nato vlade na živce, zato so morali – ob minimalni mnenjski podpori, ko ni več tvegala ničesar – pred koncem nekako izskočiti iz vlaka in si zagotoviti neodvisno držo.

Izrabili so referendum o pokojninski reformi – trenutek Pahorjevega največjega poraza. Resnici na ljubo, v stranki so že pred tremi leti izjavljali, da bi jim koristil še en mandat zorenja v opoziciji. Če bodo »nov začetek« nadaljevali tako, kot so ga zastavili, so na opozicijo tudi obsojeni.

Pa sploh lahko govorimo o programski in kadrovski konsolidaciji Zares? Ali ne gre (še naprej) bolj za solo Gregorja Golobiča, v katerem ne potrebuje programa, niti alternativne skupine in ne strankinega »terena«. Pomembne so le besede. Ni bilo bolj srečnega človeka od njega, ko mu je v izmenjavo tvitov uspelo zapeljati Janšo.

VEČ V TISKANI IZDAJI