Nov poskus omejevanja dostopnosti v Arhivu RS: gradivo Udbe je dostopno, razen …

Po »udbovskem referendumu« leta 2011, na katerem so padle spremembe arhivskega zakona, je takoj nastal nov poskus oženja dostopnosti arhivov totalitarnih ustanov prejšnjega režima. Zdaj že nekdanji direktor Arhiva Slovenije Jože Dežman je svojevoljno uredbo, s katero je njegov predhodnik takoj uvedel anonimizacijo (prekrivanje) občutljivih osebnih podatkov, preklical kmalu po nastopu funkcije. Začel se je nov postopek obsežnejšega spreminjanja zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Vlada ga namerava potrditi sredi meseca.

Predlagatelj zakona, ministrstvo za kulturo, meni, da z njim odpravljajo težave, ki so se pokazale pri izvajanju zakona. Z njim zagotavljajo tudi spoštovanje načela ustavnosti in zakonitosti, načela sorazmernosti in načela varovanja interesov nacionalne varnosti oziroma državne suverenosti. Bolj pozorni, da se ne bi pregrešili, bomo morali biti najprej uporabniki. Če je veljavni zakon določal, da mora pred uporabo gradiva uporabnik podpisati izjavo o seznanitvi, da je zloraba tajnih in osebnih podatkov sankcionirana v kazenskem zakoniku in drugih predpisih ter da jih bo uporabljal samo za zakonite namene, bo po novem moral biti uporabnik bolj pazljiv. Z izjavo se bo zavezal, da je seznanjen z obveznostmi in omejitvami glede uporabe podatkov, s katerimi bi se seznanil tudi v primerih, ko bi na takšne podatke lahko naletel pri pregledu arhivskega gradiva, ki ga izročitelj sicer ni označil za nedostopno. Podatke mora uporabnik varovati v skladu s tem zakonom, zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov, varovanja tajnih podatkov, davčnih in poklicnih skrivnosti. Zloraba podatkov pa je sankcionirana v kazenskem zakoniku in drugih predpisih, zanjo prevzema tudi vso materialno odgovornost.

Za kakšne tajne podatke gre? Predlagatelj sprememb arhivskega zakona je prepričan, da je veljavna ureditev omogočala preširoko razkrivanje tajnih podatkov pa tudi osebnih podatkov tudi za ljudi, ki v prejšnji državi niso opravljali nobenih javnih funkcij ali bili kako drugače vključeni v javno življenje. Poglejmo najprej veljavni in tolikokrat sporni 65. člen zakona. Ta pravi, da je gradivo arhivov tajne politične policije dostopno brez omejitev, »razen arhivskega gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij.« Nova ureditev naj bi omogočala enako varstvo osebnih podatkov iz zasebnega življenja tako pred mejnim datumom 17. majem 1990 kot tudi po njem. Ti osebni podatki so zdaj natančneje opredeljeni: nanašajo na zdravstveno stanje, spolno življenje, žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zakonsko zvezo, družino in otroke in storilca kaznivih dejanj in prekrškov, razen političnih kaznivih dejanj in prekrškov ter versko prepričanje in etnično pripadnost. Če se uporabnik ne strinja z omejitvijo dostopa, lahko vloži ugovor, o katerem odloča arhivska komisija oziroma vlada v upravnem postopku.