dominika švarc pipan, maša kociper, branko lobnikar Svet24.si

Dodatno poročilo Lindava o morebitnih političnih...

ruski državljani, zemun Svet24.si

V Srbiji jih je kot Rusov

bostjan lindav sta2 Necenzurirano

Je policija "Janševa" ali ne? #analiza

damir crncec pl4 Reporter.si

Državni sekretar D. Črnčec: Po dolgem blatenju ...

spanija enrique Ekipa24.si

Odjeknilo je! Španija se je odločila o usodi ...

Screenshot_31 Njena.si

Razkrili pravi obraz tekmovalca Kmetije

slovenija norveska lv Ekipa24.si

Bomba vseh bomb: vroči slovenski reprezentant ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Ferfila: Tako kot je bedasta trditev, da smo moški in ženske enaki, je bedasta tudi trditev, da ras ni

Deli na:
Ferfila: Tako kot je bedasta trditev, da smo moški in ženske enaki, je bedasta tudi trditev, da ras ni

Tako kot je bedasta trditev, da smo moški in ženske enaki, je bedasta tudi trditev, da ras ni, oziroma, da so zgolj družbeni konstrukt, pravi dr. Bogomil Ferfila. - Foto: Primož Lavre

Tudi National Geographic, svetovno znana ameriška revija, ki izhaja že od leta 1888, je očitno padla v brezno ti. woke ideologije »prebujenja«. Gre za levičarko ideologijo, ki se hitro širi na Zahodu in govori o privilegiranosti belcev, rasizmu, seksizmu, spolni neenakosti, razredni neenakosti… Poleg nebuloz, da sta spola družbeni konstrukt, so nam postregli še s tezo, da so to tudi rase.

Tako so pred časom v National Geographicu, ki se je v preteklosti proslavil s čudovitimi fotografijami in zanimivimi teksti s področja družbe, geografije, zgodovine, narave in znanosti, objavili bizaren zapis o tem, da »je rasa družbeni konstrukt, ne pa biološka značilnost«. Ter da so si znanstveniki glede tega edini!?

Avtorica objavljenega članka Angela Saini (britanska »znanstvena novinarka«) piše, da številni ljudje še vedno verjamejo v obstoj ras in da so med posameznimi skupinami ljudi biološke razlike. Če misliš tako, te Sainijeva poveže kar s skrajno desničarskimi skupinami. Ugotavlja, da »tisti, ki menijo, da bi s priznanjem rasne, razredne in spolne enakosti izgubili največ – ki zaradi socialne nepravičnosti niso oškodovani, ampak zaradi nje živijo udobneje – nimajo razloga, da bi spremenili prepričanje.«

Foto: Bor Slana/STA - Ustava Republike Slovenije

Govorili smo s politologom in sociologom profesorjem dr. Bogomilom Ferfilo, ki pravi, da je bil na vseh kontinentih, prepotoval je množico držav, bil je v stiku z vsemi rasami. To je vendar že zdavnaj razrešeno vprašanje, poudarja. Tako kot obstajajo rase, obstajajo tudi biološke razlike med pripadniki teh ras, jasno pa tudi med posamezniki znotraj ras. Kar seveda ne pomeni, da so posamezne rase superiorne ali inferiorne, poudarja Ferfila. Ljudi oblikuje družbeno okolje, nanje vpliva.

Prepričan je, da večina znanstvenikov s področja sociologije in antropologije še vedno »priznava« obstoj različnih ras. Tako kot je bedasta trditev, da smo moški in ženske enaki, je bedasta tudi trditev, da ras ni, oziroma, da so zgolj družbeni konstrukt, zaključi dr. Ferfila.

V 14. členu ustave je namreč zapisano, da so vsakomur zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnosti, raso, spol… Od kod torej pojem ras v naši ustavi!? Ker so jo pisali »privilegirani belci«, med katere bi avtorica teksta v National Geographicu nedvomno uvrstila tudi Slovence?

Kot je znano je osnovna delitev ljudi na tri skupine ras, belo – kavkazijsko, črno – negroidno in rumeno – mongoloidno, pri čemer je veliko ljudi »nekje vmes«, saj se pripadniki različnih ras mešajo po vsem svetu. Poleg tega so znotraj ras populacije, ki se tudi precej razlikujejo.

Če sledimo tezi, da so rase zgolj družbeni konstrukt (»belskih privilegirancev in skrajnih desničarjev«), potem je tudi slovenska ustava izrazito rasistična. V 14. členu je namreč zapisano, da so vsakomur zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnosti, raso, spol… Od kod torej pojem ras v naši ustavi!? Ker so jo pisali »privilegirani belci«, med katere bi avtorica teksta v National Geographicu nedvomno uvrstila tudi Slovence?

Sicer pa so raziskovalci dokazali, da že devetmesečni dojenčki »ločijo rase«. Pred desetimi leti so v (levo orientiranem) Dnevniku objavili članek, da po ugotovitvah raziskovalcev toliko stari dojenčki bolje prepoznajo čustva in mimiko ljudi tiste rase, ki ji pripadajo.