Marko Noč: Kavarniške debate o ventilatorjih so po krivem diskreditirale posamezne strokovnjake

Po njegovem mnenju je prav, da se stroka že sedaj, v mirnejših dneh, začne sistematično pripravljati na verjetni drugi val epidemije covida-19. "Pri tem bomo uporabili vse, kar smo se naučili do sedaj. Tako bo tudi na področju intenzivne medicine, kjer je eno glavnih orodij ventilator," je napovedal na vladni novinarski konferenci.

Trenutno imamo v Sloveniji 430 strokovno ustreznih ventilatorjev, v prihodnjih tednih pa si jih iz nabav posameznih bolnišnic in države lahko obetamo še dodatnih 140. Skupna številka 570 ventilatorjev tako krepko presega število razpoložljivih intenzivnih postelj in verjetno tudi ustreznih priključkov za kisik v slovenskih bolnišnicah, je pojasnil Noč.

Vlada je zato v ponedeljek po nasvetu svetovalne skupine podjetju Geneplanet vrnila že dostavljenih 20 ventilatorjev Siriusmed R30 in prekinila pogodbo za nabavo nadaljnjih 110. Pojasnil je tudi, da je omenjeni ventilator z dodatki strokovno sprejemljiv, sicer nižje na prioritetni lestvici uporabe. Pozitivno mnenje celjskih kolegov ob uporabi teh ventilatorjev z ustrezno dodatno opremo tako pritrjuje mnenju strokovne komisije, je dodal.

Ob tem je izpostavil, da ima Slovenija tudi rezervni scenarij nabave do 300 ventilatorjev na skupnem evropskem razpisu. Univerzitetni klinični center Ljubljana pa je v tednu, preden je začela delovati Nočeva strokovna komisija, po njegovih informacijah naročil 104 ventilatorje, pričakujejo še dobavo 91.

"A ob navajanju teh številk se moramo zavedati, da je ventilator kljub temu, da je nepogrešljivi del intenzivne medicine, le del celotne zgodbe," je opozoril. Za dobro delujočo intenzivno enoto namreč potrebujemo še dodatno opremo, kot so ustrezne postelje, monitorji in infuzijske črpalke, najpomembnejša pa je izobražena zdravniška in sestrska ekipa. "Brez te je intenzivna enota kot sodobni avtomobil brez voznika," je bil slikovit.

Opozoril je, da je Slovenija glede na število intenzivnih postelj na milijon prebivalcev na dnu evropske lestvice, kar je posledica nakopičenih težav v zadnjih dveh desetletjih. Zato bo treba sistematično pristopiti k rešitvam, a v kratkem času do morebitnega drugega vala ne bo mogoče postoriti vsega. "Ključ do uspeha je v tem, da pravočasno odkrijemo morebitno ponovno širjenje virusa in državo zaustavimo, kot smo jo ob prvem valu. Le na ta način intenzivne enote ne bodo pokleknile," je opomnil.

Na novinarski konferenci je Noč spomnil tudi na začetek epidemije, ko je bila situacija v soseščini kritična, slovenska skladišča opreme so bila prazna, prav tako pa so bili brez natančne ocene števila intenzivnih postelj in ventilatorjev. Po njegovi oceni je bil spopad s prvim valom epidemije velik uspeh, saj imamo za večkrat manjše število umrlih kot razvitejše države.

Delež umrlih v intenzivnih enotah v Sloveniji ne presega 20 odstotkov, kar je po njegovih besedah primerljivo z najboljšimi priporočili v strokovni literaturi. Največja zasedenost intenzivnih enot je bila 35-odstotna.

Nujen predpogoj za to je bilo pravočasno obvladovanje epidemije, ki je preprečilo nekontroliran in neobvladljiv naval intenzivnih bolnikov, ki mu ne more biti kos še tako razvit zdravstveni sistem, je spomnil.