NLB se spet prodaja: jo bo politika končno spustila iz krempljev?

O objavi namere za IPO bo moral odločati še nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki vodi prodajo NLB. Malim delničarjem naj bi v nakup ponudili 10 odstotkov delnic banke, ostalo institucionalnim vlagateljem. Prodajalec bo odvisno od tega, koliko vpisov bo v posamezni tranši, delnice za prodajo na koncu lahko prerazporedil iz ene v drugo.

Priprave na prodajo NLB so stekle s septembrskimi predstavitvami NLB analitikom in investitorjem. Na njih je SDH v navezi s finančnim svetovalcem pri prodaji Deutsche Bank lahko dobil prvi občutek glede cenovnega razpona za delnico. Prodaja malim vlagateljem naj bi medtem potekala brez posebne reklamne akcije, kakršna je bila denimo v primeru IPO Nove KBM leta 2007.

Nameri za IPO delnic NLB naj bi v tednu dni sledila objava prospekta z razponom cene za delnico. Ali je ta primeren, bo ocenjeval nadzorni svet SDH, ki pa lahko to preloži na vlado. Tako se je zgodilo ob prvem poskusu izvedbe IPO za NLB lani, ki ga je vlada ustavila, ker z doseženim razponom ni bila zadovoljna.

Če bo tokrat šlo gladko, bodo kupci lahko naročila za nakup delnic NLB oddali v prvem novembrskem tednu. Ko bodo ta zbrana, se bo določila prodajna cena, delnice se bo razdelilo med kupce. Nato bodo te začele kotirati na Ljubljanski borzi in na borzi v Londonu. S tem bodo prodajni postopki za NLB uradno zaključeni, po načrtih naj bi se to zgodilo do sredine novembra.

Največja banka v državi bo nato lahko zadihala s polnimi pljuči. Njeno poslovanje že približno pet let obremenjujejo omejevalni ukrepi, ki se jih mora držati, da na trgu ne bi imela prevelike konkurenčne prednosti, ker je leta 2013 prejela državno pomoč.

Ker Slovenija ni izpolnila prvotne prodajne zaveze, da bo banko delno prodala do konca lanskega leta, za banko veljajo tudi izravnalni ukrepi. Eden od njih je ta, da mora zapreti 15 poslovalnic. NLB jih bo 14 zaprla z decembrom, še eno pa najpozneje do sredine prihodnjega leta.

Slovenija je morala takrat Evropski komisiji obljubiti, da bo banko delno privatizirala. Strani sta od avgusta dogovorjeni, da bo država do konca leta prodala najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do 25 odstotkov plus eno delnico pa do konca prihodnjega leta.