Na spletni strani IVZ bodo namreč odslej objavljali podatke o številu obolelih za prašičjo gripo oz. o številu v laboratoriju preiskanih, a negativnih vzorcev, ter jih obnavljali dvakrat na dan, in sicer ob 10. uri in ob 17.30 uri, je na novinarski konferenci dejala Kraigherjeva.
Glede pete stopnje nevarnosti pandemije prašičje gripe, ki jo je razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), je izpostavila, da za ljudi ostajajo enaki ukrepi, zlasti na stopnji obveščanja javnosti, saj gre za preprečevanje širjenja virusa. Ob tem je poudarila, da bi "bilo smiselno, da ljudem preide v navado higiensko ravnanje, zlasti pri kašljanju in kihanju".
Po njenih besedah peta stopnja pripravljenosti pomeni višjo stopnjo budnosti. V nekaterih državah namreč poročajo tudi o primerih obolelih, ki niso imeli neposrednega stika s primeri okužbe v Mehiki, je poudarila Kraigherjeva.
Pri ukrepih je poleg preprostih ukrepov higiene izpostavila nasvet, da naj osebe, ki zbolijo, ostanejo doma. Prav tako je opozorila, naj osebe, ki opazijo tipične znake gripe, pokličejo svojega zdravnika, obisk urgentnih ambulant pa je smiseln v primeru resne in težke bolezni.
V času pandemije pa so po njenih besedah poleg ostalih ukrepov po potrebi predvideni tudi omejitveni ukrepi, ki "pa najverjetneje ne pomenijo zapiranja meja".
Po besedah direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janeza Remškarja "je treba stvar vzeti zelo resno, zlasti zato, ker z našim ravnanjem lahko preprečimo oz. onemogočimo širjenje virusa". Direktor direktorata še meni, da se bomo morali v prihodnje navaditi živeti z virusi.
Spomnil je, da je vlada na današnji seji glede ukrepov oz. potencialne pandemije prašičje gripe v Sloveniji sprejela štiri sklepe. Poleg tega so po njegovih besedah s strani ministrstva izšla navodila za zdravstvene delavce in direktorje bolnišnic glede ukrepanja na sum prašičje gripe. Na to temo se bo ministrstvo v torek tudi sestalo z vsemi strokovnimi direktorji bolnišnic, v sredo pa z vodstvom zdravstvenih domov.
Kot je na koncu dejala Kraigherjeva, bi se tudi glede samih polemik o imenovanju virusa - prašičja gripa ali nov virus gripe - "radi čim prej dogovorili, da ne bi prišlo do nesporazumov". Poenotili pa so se, tako Kraigherjeva, da virusa ne smemo več poimenovati prašičja gripa, pač pa da se delovno imenuje nov virus influence - gripe. Trenutno po njenih besedah potekajo pogovori, kako bi virus dejansko poimenovali.
Hkrati je podarila, da tudi od direktorice WHO imena "prašičja gripa" ne bomo slišali, saj se je tudi ona zavzela za spremembo imena.
Glede nekaterih ugibanj, da gre za namerno ustvarjanje stanja, zlasti zaradi dviga farmacevtske industrije in prikrivanja dejanskih problemov gospodarske krize, pa odgovarja, da "ne moremo razmišljati v smeri, da je vse skupaj zarota".