Hvala, ker ste prisluhnili našim argumentom in zavrnili zakon, ki je "škodoval mednarodnemu ugledu Slovenije, zlasti pa novinarski avtonomiji", je predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar pisal poslancem SD, ki so glasovali proti predlogu zakona o medijih, in odgovoril bivši kulturni ministrici Majdi Širca, ki je za polom zakona v parlamentu krivila diskvalifikacije s strani ZNP.
Kršinarjevo pismo objavljamo v celoti:
Spoštovane gospe poslanke mag. Julijana Bizjak Mlakar, Janja Klasinc, mag. Andreja Rihter, cenjena gospoda poslanca SD Tomaž Tom Mencinger in Anton Kampuš!
Nekdanja ministrica Majda Širca vam v pismu očita, da ste sledili »zlasti na pamet izrečenim diskvalifikacijam« Združenja novinarjev in publicistov. Zahvaljujem se vam, ker ste zavrnili predlagani zakon o medijih oziroma ga niste podprli. Vztrajam, da je bila zavrnitev zakona najboljša rešitev, saj je škodoval mednarodnemu ugledu Slovenije, zlasti pa novinarski avtonomiji. Zato sem še posebej vesel, če ste prisluhnili tudi našim argumentom za nasprotovanje predlaganemu zakonu.
Kot ste lahko sami ugotovili, sem pismo, ki sem ga kot predsednik ZNP naslovil na vse poslance tik pred prvo obravnavo predlaganega zakona o medijih, zelo utemeljil. Naše nasprotovanje svetu za medije sem utemeljil s primerjavo med madžarskim in predlaganim slovenskim svetom, ki so mi jo poslali z ministrstva za kulturo. Ob tem sem opozoril tudi na določbe v predlaganem zakonu, na katere na ministrstvu v »osnovnošolski tabeli«, kot so jo sami poimenovali, niso opozorili. Svetu za medije so nasprotovali tudi v drugih novinarskih organizacijah, tudi v Društvu novinarjev Slovenije.
Naše opozorilo o neustavnosti določbe o statusu samostojnih novinarjev, po kateri bi eno od novinarskih častnih razsodišč dobilo status neke vrste brezprizivnega sodišča brez sodnikov, ki bi odločalo o delovnopravnem statusu novinarjev, sem utemeljil z mnenjem uglednega pravnika in dekana nekdanje pravne fakultete dr. Rajka Pirnata. Ministrstvo za kulturo svojega predloga ni pravno argumentiralo, ker seveda ne more najti pravnika, ki bi se podpisal pod njihove neustavne zamisli.
Podobno je v zvezi z določbami o koncentraciji lastništva medijev, kjer smo se oprli na mnenje v. d. direktorja urada za varstvo konkurence Damjana Matičiča. Po spremembah zakona bi urad odločal o priglasitvah koncentracije lastništva tudi v manjših medijih, kot so lokalne radijske postaje, zato je opozoril na nepotrebno poseganje države, s tem pa tudi politike, na trg medijev.
Zdi se nam pomembno, da opozorimo na problem, na katerega je opozoril predstojnik nekega strokovnega organa, še zlasti ker je imel zaradi svojega stališča težave s takratno ministrico. Zavajajoča je trditev nekdanje ministrice, da bi novi zakon preprečil lastniško agonijo Večera, saj je bila prodaja sklenjena po veljavnem zakonu, po ustavi pa ni mogoča retroaktivnost, torej spreminjanje pravil (tudi prodaje) za nazaj.
V zvezi z odgovorom nekdanje ministrice, da bi lahko namesto sveta za medije v nadaljevanju obravnave spremenili v tiskovni svet ali medijsko zbornico, pa naslednje: ZNP je javno ostro zavrnilo ustanovitev medijske zbornice, v katero bi morali biti obvezno (prisilno) včlanjeni vsi novinarji in vsa novinarska združenja, saj je to v nasprotju z ustavno pravico do svobode združevanja in organiziranja.
Napovedali smo, da se v primeru, če bo ustanovljena medijska zbornica, novinarji, ki smo člani ZNP vanj ne nameravamo včlaniti oziroma bomo zaradi tega sprožili ustavni spor. Glede tiskovnega sveta pa nismo obveščeni, za kakšen organ naj bi šlo. Navsezadnje nas politika o svojih načrtih z novinarji ni nikoli obvestila ali vprašala za mnenje.
Ko je ministrstvo za kulturo oblikovalo skupino tako imenovanih ekspertov, v kateri so bili tudi ljudje zgolj s srednješolsko izobrazbo, je naše združenje obšlo oziroma ga ni povabilo, da v to skupino imenuje svojega predstavnika. Prav tako nismo sodelovali v nobeni stopnji nastajanja medijske zakonodaje, niti obveščeni nismo bili o predlaganih rešitvah.
Lahko smo si jih zgolj prebrali na spletni strani ministrstva ali v medijih. Edino možnost za javno predstavitev mnenja smo dobili na odboru za kulturo 29. junija 2011. Zato smo se odločili, da vas na sporne določbe v predlaganem zakonu o medijih opozorimo tudi tik pred njegovo prvo obravnavo v državnem zboru.
Zato upamo, da naslednik nekdanje ministrice Majde Širca ne bo tako aroganten do našega združenja in da se bo z zvezi s spremembami na področju medijske zakonodaje posvetoval tudi z nami. Če pa bo ubral podobno pot, če bo ignoriral pozive našega združenja in če bodo predlagane rešitve protiustavne oziroma bodo slabšale položaj novinarjev, ki so člani našega združenja, pa bomo storili vse, da bodo o takem zakonu odločali volivci na referendumu.
Lep pozdrav,
Igor Kršinar, predsednik Združenja novinarjev in publicistov
Ljubljana, 21. julija 2011