Slovenski predsednik Danilo Türk meni, da ni niti nujne potrebe niti vseh pogojev za spravno srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške, so sporočili iz urada predsednika. Zamisel o tovrstnem srečanju je pred dnevi obudil hrvaški predsednik Stipe Mesić, predsednik Türk pa je po navedbah njegovega urada za to izvedel iz medijev.
Predsednik Türk še poudarja, da je že bila dosežena visoka stopnja sprave, saj sta "Slovenija in Italija že članici EU, ki je največji in najuspešnejši projekt sprave v zgodovini Evrope", medtem ko "med Slovenijo in Hrvaško ni zgodovinske dediščine, ki bi zahtevala dodatna državniška spravna dejanja".
Je pa slovenski predsednik
prepričan, da ima vprašanje sprave tudi etično dimenzijo. "Ta pa
zahteva, da se v Italiji opravi jasnejše soočenje z zločini fašizma,
zgodovinsko najbolj zgodnjega totalitarnega
sistema v tem delu Evrope, ki je bil vir mnogih vrst zla v dvajsetem stoletju."
Kot opozarja predsednik Türk, je velik del slovenskega naroda tako kot mnogi pripadniki italijanskega naroda več kot dve desetletji trpel pod fašistično diktaturo in bil izpostavljen različnim vrstam zatiranja.
Predsednik je spomnil, da mnogi od zločinov, storjenih nad Slovenci, zlasti civilnim prebivalstvom, med drugo svetovno vojno v času italijanske vojaške okupacije, še vedno niso kaznovani. "Vse to je ustvarilo etični primanjkljaj, zaradi katerega v Italiji še ni prišlo do potrebne katarze," ugotavlja Türk.
Slovenski predsednik je še izrazil
zadovoljstvo zaradi prizadevanja uglednih osebnosti v Italiji - omenil
je sodnika Antonia Intelisana in slovenskega pisatelja Borisa Pahorja -
ki opozarjajo na problem. Izrazil je upanje, da bo to privedlo do
potrebnega razumevanja v širši italijanski javnosti. "Na ta način bo
tudi možen
napredek k vzpostavljanju pogojev za morebitna nova
spravna dejanja," je še zapisano v sporočilu za javnost iz urada
predsednika republike.
Pobudo za spravno srečanje predsednikov je v začetku leta za tržaški dnevnik Il Piccolo obudil hrvaški predsednik Mesić. Je pa opozoril, da bi moralo biti takšno srečanje dobro pripravljeno, da bi "dokazali, da želimo počastiti nedolžne žrtve, ne da bi na isto raven postavili fašizem in tiste, ki so se borili proti fašizmu".
Da je sprava med Italijo, Slovenijo in Hrvaško glede polpretekle zgodovine mogoča, je prav tako za Il Piccolo v začetku tega tedna dejal vodja italijanske diplomacije Franco Frattini. Hkrati je izrazil prepričanje, da je treba fašistične in komunistične zločine postaviti na isto raven.
Pobuda za spravno srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške je stara več let, je pa zamrla, potem ko je italijanski predsednik Georgio Napolitano leta 2007 ob obletnici spomina na fojbe govoril o krvoločnem slovanskem sovraštvu in etničnem čiščenju. Na njegove izjave se je tedaj zelo ostro odzval hrvaški predsednik Mesić.
