Na referendumsko nedeljo se bo izmeril prvi vmesni čas pol leta po parlamentarnih volitvah. 4 X ZA ali PROTI bo v resnici referendum o Janševi vladi. Vsebina enega zakonodajnega in treh posvetovalnih referendumov je v drugem planu. Tako kot pri volitvah bo tudi na še eno super referendumsko nedeljo na koncu odločila mobilizacija volilnega telesa. Kateri strani bo na glasovanje uspelo pritegniti več svojih podpornikov, a pri zakonodajnem referendumu o »politični policiji« za zmago ne bo dovolj samo večina nasprotnikov sprejete novele zakona o parlamentarni preiskavi, dosežen mora biti tudi zavrnitveni kvorum – 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar je v številkah nekaj manj kot 340 tisoč. Podobno število (dobrih 338 tisoč) volivcev je na zadnjih volitvah v državni zbor svoj glas namenilo Gibanju Svoboda.

Zaradi nižje udeležbe v primerjavi s parlamentarnimi volitvami je na zakonodajnih referendumih težko doseči kvorum, ni pa nemogoče. Prejšnji opoziciji je v letu 2025 to uspelo kar dvakrat; zavrnitveni kvorum je bil presežen na referendumih o izjemnih pokojninah za kulturnike in o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predvsem Janševa SDS si je prav z uspešno mobilizacijo volilnega telesa na obeh referendumih tlakovala pot na oblast. Zmagoslavje za opozicijo je bilo simptom, da je zamenjava oblasti mogoča, kar se je letos tudi zgodilo. Na začetku prejšnjega mandata pa se je zgodilo ravno nasprotno, saj Janši konec novembra 2022 na trojnem referendumu ni uspelo zamajati Golobove vlade. Bomo podobnemu razpletu priča tudi to jesen, le da so vloge med Golobom in Janšo zdaj obrnjene?

Prve javnomnenjske raziskave so pokazale, da bi sedanja vlada utegnila dobiti vse referendume, tudi petega o interventnem omnibus zakonu. Toda vse je še odprto, saj je podpora Janševi vladi v primerjavi z Golobovo na začetku mandata bistveno nižja. Prav na strune nezadovoljstva z Janševo tovarišijo igra sedanja opozicija, saj so plakati 4 X PROTI opremljeni s fotografijami Janše, Vrtovca, Logarja in Stevanovića. V nedeljo se tako obeta referendum ZA ali PROTI sedanji vladi. Če bo slavila koalicija, si bo Janša še utrdil oblast, če bo referendum dobila opozicija, pa bo to obliž na rane Golobu, ki mu po (relativni) zmagi Gibanja Svoboda na marčevskih volitvah v državni zbor ni uspelo sestaviti koalicije. V vsakem primeru pa bo rezultat nedeljskega referenduma gotovo vplival in tudi nakazal izid petega referenduma o interventnem zakonu, ki bo sledil v novembru, ko bodo tudi lokalne volitve.

V primeru, da bi opoziciji na jesenskih referendumih uspel veliki met, pa sedanja vlada zaradi tega gotovo ne bi izgubila večine v državnem zboru. Janez Janša bo gotovo naredil vse, da se obdrži na oblasti do konca mandata. Tako kot je naredil tako rekoč vse, da se je še v četrto dokopal do premierskega položaja. Da je bil najbrž že od samega začetka v ozadju projekta satelitske stranke Anžeta Logarja in da se je na koncu pod parolo »oblast za vsako ceno« spajdašil celo z Zoranom Stevanovićem in ga v zameno za glasove poslancev Resnice postavil na funkcijo predsednika državnega zbora. Stevanović je postal tudi najtrdnejši člen nove oblasti, čeprav njegova stranka formalno sploh ni v koaliciji, v zameno za podporo vladnim predlogom v parlamentu pa koalicijske stranke »pokrivajo« afere poslancev Resnice. Ne samo poslovnih goljufij Borisa Mijiča, ampak tudi afere samega Stevanovića, ki na položaju predsednika državnega zbora prakticira »skrivno diplomacijo« z najbolj kontroverznimi politiki Republike Srbske.

Če pa bo vladna koalicija v nedeljo dobila štiri referendume in nato še novembra najpomembnejšega, da bo stopil v veljavo še za javne finance precej problematični interventni zakon, je potem nad četrto Janševo vlado samo še nebo. Podobno kot nad ustavnim sodiščem, ki v sedanjem mandatu predstavlja še zadnji branik pred samopašnostjo (desne) oblasti, za kar sta v prejšnjem mandatu z naborom novih ustavnih sodnikov poskrbela predsednica republike Nataša Pirc Musar in tedanja poslanska večina, ki jo je imela koalicija Roberta Goloba v državnem zboru.

Referendumske zmage bi Janševi ministrski ekipi gotovo pognale še dodaten veter v jadra pri udejanjanju zastavljenih reform. Da ne bo popuščanja, pedagoškemu establišmentu pri šolski reformi že sporoča minister za izobraževanje Borut Rončević (obsežen intervju z njim si lahko preberete v nadaljevanju revije). Po morebitnih zmagah na vseh petih referendumih bodo pred koalicijo še dobra tri leta brezkompromisnega vladanja. Ne samo minister Rončević, tudi premier Janša gotovo ne bo popuščal. Da bo njegova četrta vlada hujša od vseh, je že na začetku leta pred parlamentarnimi volitvami v intervjuju za Reporter preroško napovedal nekdanji predsednik republike in partije Milan Kučan.