Spomin na pokojne je v samostojni slovenski državi deležen časti državnega praznika - enega redkih, ki ni nikoli povzročal ideoloških razprav ali delitev v narodu. S tem praznikom država poudarja temeljno nacionalno etično načelo, da je do mrtvih treba ohranjati spoštovanje in spomin nanje, je v sporočilu za javnost navedel predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) Anton Stres.

Država želi pobite Rome pokopati na osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale, a uprava pokopališča to zavrača, kar je po oceni Stresa nezaslišano. "Že moralna obsodba genocida, ki so ga partizanske enote izvedle med letoma 1941 in 1945 terja spoštljivo držo do njihove pravice do človeka dostojnega pokopa," je navedel.

Kot je dodal Stres, zakon o glavnem mestu prepoznava poseben status Ljubljane prav zaradi javnega interesa celotne države. Obenem pa daje prestolnici dodatna državna sredstva tudi za naloge, ki jih zahteva organizacija in izvedba izrednih protokolarnih nalog. Ureditev pokopa in pokopnega prostora za žrtve medvojnih in povojnih pobojev na osrednjem slovenskem pokopališču v glavnem mestu pa je gotovo javni interes države, je opozoril.

Zato v komisiji podpirajo prizadevanje pristojnih državnih organov, da javno podjetje Žale spremeni svojo odločitev, obenem pa pozivajo župana glavnega mesta, naj "spremeni svojo izključevalno držo".

Sicer pa niti ljubljanski spomenik žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu po besedah Stresa "še vedno nima ustreznega napisa, ki bi brezizrazne betonske monolite napolnil z jasno vsebino". Kot je navedel, bi več kot leto dni po slovesnem odprtju in blagoslovu spomenika predsednik države in vlada morala končno storiti obljubljeni korak.

"Spoštovanje pokojnih je kljub državnemu protokolu predvsem stvar dejanj, ki bodo slovenski družbi pomagala do sprave in sožitja ter do mrtvih vzpostavila enakopraven odnos," še meni predsednik komisije Stres.