Plačevanje vožnje z ljubljanskim potniškim prometom izključno s kartico urbana je verjetno po mnenju ljubljanskega odvetnika mag. Janeza Tekavca nezakonito.
Kot je zapisal v Pravni praksi 17. decembra lani, nezmožnost plačila z evrsko gotovino kot zakonitim plačilnim sredstvom verjetno izpolnjuje zakonske znake prekrška po 23. členu zakona o uvedbi evra (ZUE); dejstvo, da ni omogočeno plačilo z drugim elektronskim denarjem, pa je verjetno tudi poseg v pravila konkurence. Tekavec se sprašuje, zakaj česa takega niso storila druga mesta v Evropi – ne zaradi tehnološke zaostalosti, temveč zato, ker je tako omejevanje plačevanja nezakonito.Kot poudarja, ima kartica urbana mešane pravne položaje: »Za plačilo posamezne vožnje je plačilno sredstvo, pri mesečni ali letni vozovnice pa je dejanski elektronski nosilec mesečne oziroma letne vozovnice. Za plačilo ene vožnje mora potencialni potnik najprej kupiti kartico urbana, nato pa nanjo naložiti dobroimetje za plačilo posamezne vožnje. Do nakupa vozovnice ne pride s polnitvijo kartice z dobroimetjem, temveč šele na avtobusu, ko kartico urbana, na kateri je dobroimetje (ne vozovnica), validira na validatorju, ki je nameščen v avtobusu.«
Tekavc nadaljuje: »Če do nakupa vozovnice pride šele ob odštetju dobroimetja s kartice urbana, je jasno, da ta kartica pri enkratnem prevozu ni vozovnica, temveč le plačilno sredstvo. Ker je nakup vozovnice za posamezno vožnjo mogoč šele z vstopom na avtobus, bi moral prevoznik po določbah ZUE in Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 za plačilo vožnje zagotoviti tudi plačevanje z evrsko gotovino in drugimi plačilnimi sredstvi. Če pustimo ob strani pravila o varstvu konkurence in s tem zelo vprašljivo pravico Mestne občine Ljubljana, da določi monopol ene kartice, velja poudariti dejstvo, da je omejevanje plačevanja na prav določeno kartico poseg v monetarno enotnost in odklonitev sprejema plačila z zakonitim plačilnim sredstvom.«
