Predsednik Danilo Türk ni zmožen obsoditi kratenja človekovih pravic Amaliji Jereb, Stanislavu Medveščku in Janezu Lapanji, ki jih je kandidat za generalnega državnega tožilca Zvonko Fišer v času komunizma kot tožilec preganjal zaradi postavitve križa v spomin žrtvam komunističnih zločincev.
Prejšnji teden smo objavili sramoten odgovor Katarine Kresal, predsednice LDS, notranje ministrice in samooklicane zagovornice človekovih pravic, glede hudega kratenja človekovih pravic, ki so ga bili v komunističnem režimu deležni duhovnika Stanislav Medvešček in Janez Lapanja ter gospodinja Amalija Jereb. Sedanji kandidat za generalnega državnega tožilca Zvonko Fišer jih je konec sedemdesetih let kot javni tožilec v Novi Gorici kazensko preganjal zaradi postavitve križa in blagoslovitve križa in brezna v okolici Cerknega, kjer so bila trupla med drugo svetovno vojno pobitih »narodnih izdajalcev«, pobili so jih komunistični zločinci, v resnici povsem nedolžnih ljudi.
Sodišče je Jerebovo oprostilo zaradi zmanjšane prištevnosti, pri pregonu duhovnikov pa je Fišer uspel: oba sta bila obsojena na pogojni zaporni kazni. Šele vrhovno sodišče v demokratični Sloveniji ju je leta 1995 v postopku za varstvo zakonitosti oprostilo. Kresalova je na vprašanje, ali je Fišer omenjeni trojici kratil človekove pravice in ali se ji zdi sprejemljivo, da bi takšna oseba postala generalni državni tožilec, sprenevedavo odgovorila, da podrobnosti primera pozna le iz našega pisanja, kar ni dovolj za celovito presojo. »Prav tako se ne morem postaviti v vlogo individualnega razsodnika, kdaj je kdo ravnal prav in kdaj ne v naši polpretekli zgodovini,« je razložila.
Njen strankarski kolega, pravosodni minister Aleš Zalar, prav tako zagovornik človekovih pravic, je na vprašanje, ali je Fišer omenjenim kratil človekove pravice, pojasnil, da kot minister za pravosodje ni pristojen za podajanje ocen o tem, ali so bile s kazenskim pregonom nekomu kratene človekove pravice ali ne, saj se ta vprašanja rešujejo v predpisanih postopkih pred za to določenimi organi.
Žal je najbolj sramoten odgovor na naše vprašanje glede Fišerjevega kratenja človekovih pravic podal kar predsednik republike Danilo Türk, ki se sicer ne kaže le kot zagovornik človekovih pravic, ampak želi biti celo moralna avtoriteta v državi. Njegov predsednika nevredni odgovor objavljamo v celoti: »Očitki na račun dr. Zvonka Fišerja, ki jih navajate, niso novi. V javnosti so se pojavili tudi ob njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika leta 1998. Šlo je za politične motive, ki niso imeli nobene povezave s strokovnostjo in integriteto dr. Fišerja. Enaka zgodba se s politično motiviranimi očitki ponavlja danes. S svojim delom in strokovnostjo jih je najbolje zavrnil dr. Fišer sam, kot ustavni sodnik in pravni strokovnjak, z dosledno privrženostjo spoštovanju in uveljavljanju človekovih pravic.« Türk počne natanko tisto, kar očita drugim; s političnim motivom skuša opravičiti grobo kratenje človekovih pravic v komunističnem režimu.