V prejšnji številki Reporterja smo pisali o blokadi gradnje hitre ceste od Šentruperta proti Velenju, saj se je proti postopku pridobitve integralnega gradbenega dovoljenja pritožilo dolenjsko Združenje ROVO, ki zastopa nekatere lastnike zemljišč, po katerih naj bi potekala trasa. Isto združenje se je pritoževalo, sicer neuspešno, tudi proti postopkom v zvezi z gradnjo koroške hitre ceste iz Velenja proti Slovenj Gradcu, pred leti pa je ustavljalo postopke za gradnjo skladišča Krke v Novem mestu in podružnice Magne v Hočah pri Mariboru.

Ustavljanje koroške hitre ceste

V pritožbi proti izdaji integralnega gradbenega dovoljenja za odsek hitre ceste od Šentruperta do Velenja se v Združenju ROVO sklicujejo na to, da Dars ni predložil dokazila o pravici gradnje na vseh parcelah, vsaj za deset naj jih ne bi predložil. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so pred dvema mesecema za Delo odgovorili, da to niti ni potrebno, saj se glede na spremembe zakonodaje v času zadnje Janševe vlade pravica gradnje ugotavlja šele po izvedbi postopka. Kljub temu pa bodo morali opraviti obravnave z lastniki zemljišč in stranskimi udeleženci v postopku.

Bobo

»Nevladna okoljska organizacija Združenje ROVO (regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov), ki jo zastopa Gorazd Marinček, je podala zahtevo za stransko udeležbo v postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja. Postopek še poteka – trenutno so v fazi obravnave pripomb, podanih na ustni obravnavi. Gradbeno dovoljenje še ni bilo izdano, zato tudi še ni mogoč upravni spor,« so nam odgovorili na Darsu. Ob tem so še poudarili, da »nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva okolja, niso po zakonu avtomatično stranski udeleženci v postopku (po 67. členu Gradbenega zakona – GZ-1). 

To pomeni, da morajo svojo udeležbo v postopku priglasiti in izkazati interes. Tako je na drugem odseku tretje razvojne osi sever, od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, kjer je bilo že leta 2015 izdano okoljevarstveno soglasje, Združenje ROVO že vložilo tožbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vendar je bila tožba zavrnjena, ker ROVO ni bil priznan kot stranski udeleženec po zakonu.«

Njihovo tožbo je maja 2020 v enem mesecu zavrnilo upravno sodišče Republike Slovenije. Takrat so tožbo vložili zaradi domnevnih napak v postopku, češ da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja niso bile opravljene nobene geomehanske raziskave premogovniškega območja, prav tako da v postopku niso pridobivali mnenj rudarske stroke in Premogovnika Velenje. V slednjem pa so to zanikali, ker so bili aktivno vključeni v umeščanje tretje razvojne osi. Zaradi vložene tožbe so protestirali tako na Koroškem kot v občini Velenje, gospodarski in obrtni zbornici. Še posebej pa civilna iniciativa Hoč’mo cesto, ki so jo na Koroškem ustanovili, da bi čimprej prišli do hitre cestne povezave z Ljubljano.

Bobo

Združenje ROVO se je pritoževalo tudi v postopkih za okoljevarstveno soglasje za povečanje Krkinega skladišča v Novem mestu in pred gradnjo lakirnice Magna v Hočah pri Mariboru. Najprej se je Gorazd Marinček pritoževal kot predstavnik E-foruma, nato pa omenjenega združenja. Bil je vztrajnejši kot Zveza ekoloških gibanj Slovenije in mednarodno društvo Alpe Adria Green, toda na koncu se je tudi on sporazumel z vodstvom Magne. 

Poleg Marinčka je kot predstavnik Združenja ROVO v registru društev vpisan tudi Zlatko Resman iz Straže pri Novem mestu. Po podatkih Prve bonitetne agencije PBA je imelo Združenje ROVO lani 34.396 evrov celotnih prihodkov in 849 evrov čistega poslovnega izida. Zelo malo denarja pa prejema od proračunskih uporabnikov, saj je po podatkih Erarja vse doslej prejelo 1.240 evrov, največ od Fursa, in sicer 1.134 evrov.

Blokada ceste iz Novega mesta proti Beli krajini

Čeprav se vtikajo v hitro cesto na Štajerskem in Koroškem, pa niso osrednji akterji na Dolenjskem, kjer bodo gradili hitro cesto do Bele krajine. »Na južnem delu tretje razvojne osi, natančneje na odsekih hitre ceste od priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek (1. in 2. etapa 3. razvojne osi jug), je Civilna iniciativa 3. razvojna os jug (3ROS-jug), ki jo zastopa Mateja Jaklič iz Novega mesta, vložila tožbo zoper gradbeno dovoljenje, ki ga je 22. septembra 2023 izdalo ministrstvo za naravne vire in prostor. 

Šimen Zupančič

To pomeni, da civilna iniciativa izpodbija zakonitost dovoljenja na sodišču,« so nam odgovorili na Darsu. »Za traso hitre ceste od priključka Osredek proti priključku Maline (3. in 4. etapo 3. razvojne osi jug) pa je postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja šele v teku, natančneje v fazi pred javno razgrnitvijo. Kar pomeni, da še ni jasno, kdo vse bo sodeloval v postopku kot stranski udeleženec.«

Civilna iniciativa 3ROS-jug ni nevladna organizacija, saj ni vpisana v register društev, v postopkih pa lahko sodeluje, ker je predložila podpise vsaj 500 članov. Kot so zapisali na svojem portalu, štejejo več kot 370 prebivalcev Novega mesta in nekaj iz sosednjih občin. Zavzemajo se za umestitev hitre štiripasovne ceste tretje razvojne osi jug na lokacijo, ki je bila za njeno gradnjo izbrana kot najustreznejša (varianta V-vzhodna C) in tudi potrjena s sklepom vlade. Predlagajo tudi čimprejšnji začetek gradnje zahodne obvoznice, ki je načrtovana za razbremenitev novomeškega prometa, posodobitev železnice od Bele krajine do Ljubljane in dodatno okoljsko razbremenitev Novega mesta: obnovo Revozovega industrijskega tira.

Dars

Zastopnica civilne iniciative Mateja Jaklič je zaposlena na ministrstvu za javno upravo, in sicer kot upravna inšpektorica na inšpektoratu za javni sektor. Kot je dejala pred dvema letoma za revijo Jana, jih moti, da trasa hitre ceste poteka preblizu stanovanjskega naselja v Novem mestu: »Nismo proti cesti, smo pa proti hitri cesti dobesedno skozi naselje. Smo proti nedovoljenemu in nedopustnemu posegu v bivalno okolje. Zakaj ne upoštevajo katere od šestih različic v študiji, ki smo jo davkoplačevalci drago plačali? Zakaj spraševati strokovnjake, če jih potem ne upoštevamo? Zakaj so nam naredili to? Ker se jim nihče ne upre.«

Pritožbe v postopkih gradnje cest in železnice

Kot so nam odgovorili z ministrstva za naravne vire in razvoj, v integralnih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj za objekte z vplivi na okolje kot nevladne organizacije največkrat sodelujejo ROVO, Alpe Adria Green, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Društvo za preučevanje rib. Poleg njih pa še vrsta civilnih iniciativ, ki niso registrirane kot društva. Zlasti slednje so še posebej aktivne v postopkih za pridobitev gradbenih dovoljenj in druge dokumentacije pri cestni infrastrukturi, kjer se ne strinjajo s prodajo zemljišč ali potekom trase. 

Mateja Jordović Potočnik

Po podatkih direkcije RS za infrastrukturo, ki deluje v okviru ministrstva za infrastrukturo, se je pri ureditvi ceste Ptuj–Spuhlja pritoževala Civilna iniciativa za izgradnjo ptujske obvoznice, pri obvoznici Luče Civilna iniciativa Luč Združenje za trajnostni razvoj Luč, pri novogradnji ceste Hotemaže–Britof (okolica Kranja) Civilna iniciativa Milje Visoko, pri ureditvi ceste Šmarjeta–Frankolovo (občina Vojnik) pa Civilna iniciativa Tukaj smo.

Civilne iniciative in društva so aktivni tudi pri urejanju železniške infrastrukture. Iniciativa za ŽP Brezovica se je pritoževala pri projektu nadgradnje železniške proge Ljubljana–Brezovica in nadgradnje železniške proge Brezovica–Preserje in Brezovica–Borovnica. V postopkih državnega načrtovanja pa so na DRSI evidentirali pripombe naslednjih civilnih iniciativ (kar ne pomeni, da so blokirali postopke): Društvo arhitektov Ljubljana, LOM in Odprti krog so s svojimi predlogi sodelovali pri ljubljanskem železniškem vozlišču, Civilna iniciativa Jevnica pri nadgradnji odseka proge Kresnice–Ljubljana Zalog, Civilna pobuda Rakek pri nadgradnji proge na odseku Logatec–Postojna, Civilna iniciativa Okolju prijazen tir, društvo Alpe Adria Green, Neformalna Civilna iniciativa Občanom in okolju prijazna železnica in Koalicija za trajnostno prometno politiko Cipra pa pri nadgradnji glavne železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo.

Primorske Novice

Uživali bi elektriko, toda brez hidroelektrarn in vetrnic

Zelo aktivne pa so nevladne organizacije in civilne iniciative tudi na področju energetike, kjer blokirajo gradnjo hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Že omenjeno Društvo za preučevanje rib denimo blokira gradnjo hidroelektrarne Mokrice, prav tako tudi treh hidroelektrarn na srednji Savi; pravzaprav nasprotujejo vsem gradnjam hidroelektrarn na Savi, Muri, Kolpi itd. Nevladno organizacijo vodi Andreja Slameršek, ki je bila kandidatka za Slovenko leta 2021, v Ljubljani ima s. p. za naravovarstveno svetovanje. Decembra 2023 je za sodelovanje z uradom predsednice republike prejela 5.000 evrov. Društvo pa je v letu 2023 imelo 4.335 evrov celotnih prihodkov in 4.481 evrov minusa čistega poslovnega izida, zaposlenih nima. Na računu še imajo 3.236 evrov. Od proračunskih porabnikov so doslej prejeli 5.102 evra.

Društvo za preučevanje rib se je skupaj z več društvi v boju proti gradnji hidroelektrarn povezalo še z drugimi društvi v skupino Za Savo. Tam so tudi društva: Eko krog iz Zagorja ob Savi, zavod Leeway Collective, Lutra, Balkan Rivers Defence, Mladi za podnebno pravičnost, Civilna iniciativa za ekosocialno družbo in razvoj Zasavja in Civilna iniciativa za Savo Litija. Med njimi izstopata Zavod Leeway Collective iz Kamne Gorice (pri Radovljici), ki ga vodi kajakaš Rok Rozman, in Inštitut Lutra, ki ga vodi Marjana Hönigsfeld Adamič. 

Bobo

Lutra je imela lani 213.511 evrov čistih prihodkov in 4.597 evrov čistega poslovnega izida, na računu ima 113.118 evrov. Od proračunskih porabnikov so doslej prejeli 1.227.552 evrov, od tega največ od Nacionalnega inštituta za biologijo (335.889 evrov), ministrstva za okolje (211.211 evrov), ministrstva za javno upravo (197.065), ministrstva za naravne vire (125.689 evrov). Zavod Leeway Collective pa je imel lani 102.285 evrov čistih prihodkov in 1.337 evrov minusa, še vedno pa ima na računu 48.398 evrov. Od proračunskih porabnikov so prejeli 57.969 evrov, največ od Slovenskega filmskega centra (13.000 evrov).

»Naravovarstveniki« ne bi imeli niti vetrnih elektrarn, čeprav uživajo elektriko iz šoštanjske termoelektrarne in nuklearke Krško. Tako so med drugim različne civilne iniciative ustavile gradnje vetrnih elektrarn na Paškem Kozjaku v Halozah, nad Rogatcem, na Snežniku (občina Ilirska Bistrica), na Ojstrici (nad Dravogradom), na Boču … Civilna iniciativa proti vetrnim elektrarnam na Paškem Kozjaku uživa tudi podporo predsednika SDS Janeza Janše. Premier Robert Golob pa je uslišal civilno iniciativo v Rogatcu, saj bodo namesto vetrnih elektrarn tam zdaj postavili modularni jedrski reaktor.