Mnogi se vse bolj zmrdujejo nad bolonjsko reformo, ki da izrazito znižuje akademsko raven. Podobni očitki se na novi sistem univerzitetnega študija pojavljajo tudi v Sloveniji. Diplomiranje naj bi po novih standardih postalo le še formalnost, ki ne zahteva pretiranega truda in naj bi se dejansko spremenilo v serijsko nizanje diplomirancev, s katerimi se lahko pohvalijo univerze.
Na raven univerzitetnega študija v Sloveniji nas je nedavno opozoril tudi dr. Peter Starič, ugledni strokovnjak, ki je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zaposlen pri firmi Tektronix v Oregonu. V Sloveniji pa je delal v številnih podjetjih in znanstvenih inštitutih. V Iskri je razvijal PH-metre in ima na tem področju tudi patent. Na zavodu Jožef Stefan pa je razvil elektroniko za dva masna spektrometra in za merilnik kisika. Je tudi avtor knjige Atomska bomba.
Dr. Stariča je kot simptomatični primer ravni današnjega univerzitetnega študija zmotila diplomska naloga s Fakultete za družbene vede z naslovom Pomen bureka za Slovenijo iz leta 2010. Kandidatka v nalogi razlaga o družbenih pomenih bureka in želi v nekaj primerih dokazati, kako lahko tudi burek nosi v družbenem »diskurzu« nacionalistično noto usmerjeno proti pripadnikom narodov nekdanje Jugoslavije. Ob tem je kandidatka v teoretičnem delu seveda najprej predstavila različne tipe bureka in na kratko citirala nekaj sodobnejših filozofov (strukturalistov in funkcionalistov) in natančneje njihovo pisanje o hrani. V drugem, raziskovalnem delu, pa je vzela v pretres nekaj primerov, v katerih se burek pojavlja kot negativna konotacija za Srbe, Bošnjake ali muslimane, ki živijo pri nas: gre predvsem za slengovske izraze, ki se pojavljajo v videospotih in v publikacijah.
Že ob samem naslovu diplomske naloge se postavlja vprašanje, ali so lahko burek in njegovi »različni pomeni« tematika diplomske naloge, ki bi po definiciji zahtevala poglobljeno akademsko delo. Tematika nestrpnosti do priseljencev, predvsem tistih iz držav nekdanje Jugoslavije, in sožitja z njimi se namreč v obliki diplomske naloge lahko opravi z drugačnega, veliko strokovnejšega izhodišča, kot je burek. Tudi raziskovalna dejavnost naloge se ne sme ustaviti pri slengovskih izrazih in videospotih. Kompleksnost postavljenega problema namreč daleč presega vse razsežnosti, ki jih lahko vsebuje burek. Drugo vprašanje, ki se pri tem postavlja, pa je to, ali ni naloga univerze oziroma fakultete, da od študentov zahteva kanček več intelektualnega napora. Sicer bi morali, da sklenemo z besedami dr. Stariča: »… pripraviti še diplomsko nalogo z naslovom npr. Priprava špagetov bolonjeze na Primorskem (morda na Univerzi v Kopru) ali pa (na Univerzi v Mariboru, ki je bližje Avstriji) Vpliv dunajskega zrezka na prehrano v Sloveniji. Zanimivo bo slišati, kaj porečejo rektorji naših univerz oziroma dekani na fakultetah na takšno razvrednotenje akademskega študija v Sloveniji.«
