Ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje zakona o investicijah v SV

Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločitve o zadržanju izvrševanja zakona med drugim navedlo, da ocenjuje, da bi izvrševanje zakona, če bi se izkazalo, da je protiustaven, povzročilo hujše škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladen zakon relativno kratek čas do končne odločitve sodišča ne bi izvrševal.

Ob tem so opozorili, da so za letošnje in prihodnje leto sredstva za naložbe v Slovenski vojski v proračunu, ki je pravna podlaga za financiranje javne porabe, tako ali tako že zagotovljena in se bodo investicije, načrtovane za ti dve leti, lahko izvajale.

Iz proračunov je namreč razvidno, da so za infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske v letu 2021 že odobrena sredstva v višini 104.782.000 evrov, v letu 2022 pa 132.476.000 evrov.

Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v vojsko pa prinaša pravno podlago za sklepanje pogodb, ki pomenijo prevzemanje finančnih obveznosti za čas, ki presega obdobje sprejetih proračunov, torej do leta 2026. In z začasnim zadržanjem izvrševanja zakona torej zgolj začasno preneha pravna podlaga za sklepanje takšnih pogodb.

Po drugi strani pa bi v primeru, če bi se zakon izvrševal, potem pa bi se izkazalo, da je bil sprejet po protiustavnem postopku in bi ga ustavno sodišče razveljavilo, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.

Vlada je namreč napovedala, da namerava ministrstvo za obrambo že januarja nadaljevati s postopkom nakupa bojnih kolesnih vozil. "To pomeni, da lahko ministrstvo za obrambo že od vključno januarja sklepa pogodbe ali predpogodbe, s katerimi bi prevzelo obveznosti do konca leta 2026. In te pogodbe bi tudi v primeru, da se izkaže, da je zakon protiustaven, veljale. Država pa bi morala pogodbene obveznosti izvrševati še več let ne glede na takratno gospodarsko in finančno stanje v državi, opozarja ustavno sodišče.

Ocenjuje, da bi opremljanje Slovenske vojske na podlagi pogodb, ki bi temeljile na protiustavnem predpisu, negativno vplivalo na verodostojnost in legitimnost nabav vojaške opreme. Če bi Slovenija od sklenjenih pogodb predčasno odstopila, pa bi to lahko povzročilo negativne obligacijskopravne posledice, kot je na primer plačilo ustreznih odškodnin pogodbenim strankam, kar bi prav tako lahko pomenilo nastanek težko popravljivih finančnih posledic, navaja sodišče.

Poleg tega pa bi bila v opisanem primeru po mnenju ustavnih sodnikov "izigrana oziroma onemogočena pravica volivcev glasovati na referendumu". Če bi namreč državni zbor ponovno sprejel zakon z enako vsebino in bi bil o njem razpisan referendum, "bi volivci glasovali o nečem, kar bi bilo dejansko že izvršeno". "Tudi če bi bil kasneje sprejet zakon z drugačno vsebino, pa bi sklenjene pogodbe še vedno veljale," opozarja sodišče.

V obrazložitvi ugotavlja še, da vlada ni določno utemeljila oziroma konkretizirala, kateri so ključni projekti, ki se zaradi relativno kratkega zadržanja izvrševanja zakona ne bi mogli začeti in kakšne škodljive posledice bi zaradi tega nastale. Med drugim ni utemeljila, zakaj bi se ob že sprejetih proračunih za leti 2021 in 2022 ustavile načrtovane investicije v celovito posodobitev vojaških strelišč (Bač in Apače) oziroma prenova vojašnic v Ljubljani in Mariboru.

Vlada je v svojem mnenju kot težko popravljivo posledico navedla tudi, da bi zadržanje izvrševanja zakona pomenilo dodatno zaostrovanje že tako ogrožene nacionalne varnosti zaradi možnosti bistvenega povečanja obsega nezakonitih migracij in terorističnih groženj. A vlada po mnenju sodišča ni izkazala konkretnih okoliščin, ki bi kazale na skorajšnje zaostrovanje varnostnih razmer, oziroma ni utemeljila, na kakšen način bi sklepanje pogodb, s katerimi bi prevzela obveznosti od leta 2023 dalje, omogočilo takojšnje in učinkovito obvladovanje trenutno ali v bližnji prihodnosti zaostrenih varnostnih situacij, tudi če bi do njih res prišlo.

Ustavno sodišče je sprejelo sklep s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Dunja Jadek Pensa ter sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli. Sodnik Jaklič je dal odklonilno ločeno mnenje.

V njem je med drugim izpostavil, da je potreba po pravni podlagi za dolgoročno načrtovanje investicij na obrambnem področju "v razmerah kronične podhranjenosti Slovenske vojske zaradi specifičnosti trga" očitna. V nasprotnem primeru država ne izpolni svoje ustavno zapovedane dolžnosti učinkovitega zagotavljanja varnosti.

Takšna škoda pa se mu zdi se neprimerljivo večja od domnevne finančne škode, ki jo v primeru nezadržanja zakona zatrjuje predlagatelj, je še navedel Jaklič, ki je prepričan, da gre za primer zakona, ki ga sploh ni mogoče izpodbijati z referendumom.

Zahtevo za ustavno presojo in predlog za začasno zadržanje je podal koordinator Levide Luka Mesec, ki zatrjuje, da je bila v postopku sprejemanja zakona kršena ustava s tem, ko je bil preprečen referendum o zakonu.