Neuradno: Sloveniji za odpravo posledic ujme med 100 in 200 milijonov evrov posojil

Evropska investicijska banka (EIB) se je odzvala takoj - po strašnih vremenskih razmerah od 30. januarja do 4. februarja smo že 5. februarja poslali pismo predsednici vlade Alenki Bratušek, naša ekipa je šla v Ljubljano takoj naslednji dan, je izpostavil Hoyer.

Škodo na daljnovodih in drugod na energetski infrastrukturi je treba sanirati odločno in hitro in EIB je pripravljena sodelovati pri tem, je zatrdil predsednik banke.

"Čas je ključen. Odzvati se moramo takoj, ne čakati na še en teden analiz in strokovnih mnenj," je poudaril. Na vprašanje, kako hitro so lahko posojila na voljo, je odgovoril: "Mi smo pripravljeni kadar koli."

Hoyer ni želel govoriti o natančni številki, češ da se o tem še pogajajo s slovensko vlado, je pa izpostavil, da gre za visoko številko. "Ne govorimo o nekaj milijonih evrov, govorimo o trimestni številki," je pojasnil.

Po neuradnih informacijah naj bi šlo za od 100 do 200 milijonov evrov posojil, pri katerih bodo predvidoma potrebna določena jamstva države.

Posojila EIB bodo po pričakovanjih zagotovili preko SID banke. Hoyer je danes izpostavil, da je sodelovanje EIB s SID banko zelo intenzivno in dobro, zato pričakuje, da bo mogoče stvari pospešiti.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša je v ponedeljek govorila o možnosti dolgoročnih posojil za 20 let in več, ki lahko imajo tudi večletni moratorij na odplačevanje z nizko obrestno mero.

Predsednik EIB danes ni želel govoriti o pogojih, obrestni meri in drugih podrobnostih, saj da je veliko odvisno od pogajanj s slovensko vlado, je pa poudaril, da so posojila EIB vsekakor ugodnejša od drugih možnosti.

EIB si lahko na mednarodnih kapitalskih trgih izposoja po zelo ugodnih obrestnih merah in to finančno ugodnost vselej prenese na končne prejemnike; to je prednost EIB pred zasebnimi bankami, je poudaril Hoyer.

"Prepričan sem, da bodo lokalne banke potrošnikom, gospodinjstvom, malim podjetjem ali drugim, ki potrebujejo posojilo, ponudile posojila, ki bodo veliko ugodnejša, kot bi bila brez sodelovanja EIB," je dejal.

EIB nudi tudi brezplačno strokovno pomoč za pripravo sanacijskih programov in Hoyer je danes zatrdil, da zagotovitev strokovne pomoči ni vprašljiva.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se na primer že odločili, da v primeru sanacijskega programa za gozdarstvo zaprosijo za to pomoč, je v ponedeljek povedala Strniša.

V EIB sicer pričakujejo, da bo Slovenija njihovo ponudbo ugodnih posojil za sanacijo škode po ujmi sprejela, ter izpostavljajo, da je treba pokazati, da Evropa lahko pomaga, ko jo državljani potrebujejo.

Na letni novinarski konferenci o poslovanju v lanskem letu so sicer v hišni banki EU danes izpostavili, da je banka v letu 2013 v primerjavi z letom prej občutno okrepila finančno podporo - za 37 odstotkov na 75,1 milijarde evrov, v EU za 42 odstotkov na 67,1 milijarde evrov.

Še posebej je EIB okrepila dostop do financiranja malim in srednjim podjetjem, saj so ta "hrbtenica evropskega gospodarstva". Mala in srednja podjetja so dobila največji delež sredstev - 21,9 milijarde, kar je največ doslej, je pojasnil Hoyer.

Sicer je EIB dodeljevanje posojil osredotočila na raziskave in inovacije, ki jih je podprla s 17,2 milijardami evrov. Poleg tega je zagotovila 19 milijard evrov finančne podpore za projekte za podnebno ukrepanje ter za skoraj 16 milijard evrov podpore za strateško infrastrukturo.

EIB je sicer lani podpisala pogodbe za 71,7 milijarde evrov posojil, od tega 64 milijard evrov za projekte v EU in 7,7 milijarde evrov za projekte zunaj unije.

Za financiranje projektov v Sloveniji je banka lani podpisala pogodbe za 480 milijonov evrov posojil za pet projektov. Delež Slovenije znaša 0,7 odstotka vseh podpisanih posojil banke v lanskem letu. To je manj kot v letu 2012, ko je EIB s Slovenijo podpisala pogodbe za 620 milijonov evrov posojil.

Med petimi lanskimi posli EIB s Slovenijo je največ, 300 milijonov evrov, vreden projekt SID banke za posojila malim in srednjim podjetjem, z 90 milijoni evrov sledi visokotehnološki Renaultov projekt, nato SID banka s s 50-milijonskim projektom za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, Banka Sparkasse s 30-milijonskim projektom za posojila malim in srednjim podjetjem ter Banka Koper z 10-milijonskim projektom za posojila malim in srednjim podjetjem.

Med partnerskimi državami je šlo lani največ posojil državam v širitvenem procesu - okoli tri milijarde evrov. Sledi vzhodna soseščina z 1,8 milijarde evrov. V Azijo in Latinsko Ameriko je šlo za 1,2 milijarde evrov podpore, za Sredozemlje pa dobre pol milijarde evrov.