Ministru za zdravje Borutu Miklavčiču se mandat zaradi zdravstvenih težav izteka, vendar je z njim povezanih več spornih nepremičninskih poslov. Med drugim glede zamenjave stavbe Inštituta za varovanje zdravja na Prešernovem trgu v centru Ljubljane in privatizacije zemljišča na območju letovišča za otroke Pinesta pri Novigradu.
V zadnjem času je v medijih odmevna zgodba o tem, kako je okoli 40 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v lasti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v bližini hrvaškega Novigrada tik ob morju prešlo v last podjetnika Roberta Širnika oziroma njegove družbe Pinesta nepremičnine.Čeprav je bilo zemljišče po ugotovitvah Dnevnika že 1995. od podjetja Pinesta brezplačno preneseno na ZZZS, je zdaj v zemljiški knjigi v Bujah vpisano kot last družbe Pinesta nepremičnine. Miklavčič je bil direktor na ZZZS od leta 2003 do aprila 2007, vendar trdi, da se je »neizmerno boril«, da bi to premoženje prišlo v last ZZZS, za kar obstajajo vsi dokumenti, a je vlada temu nasprotovala.
Tedanji minister za zdravje Andrej Bručan (od decembra 2004 do septembra 2007) nam je pojasnil drugače; lastništvo nepremičnine v Pinesti je bilo predmet pravnih zadreg, zato končne odločitve v kratkem času ni bilo mogoče pripraviti, ves čas pa so se zavzemali za to, da bi zemljišče ostalo v državni lasti. Trdi, da Širnika ne pozna.
Lastninska čarovnija
Zgodba v zvezi s 40 tisoč kvadratnih metrov velikim zemljiščem v sklopu letovišča Pinesta sega v leto 1995, ko je bilo to od podjetja Pinesta brezplačno preneseno na ZZZS. Pinesta se je pred tem lastninila, vendar je bilo to zemljišče iz tega izvzeto. Ob brezplačnem lastninskem prenosu na ZZZS se je ta zavezal, da ima družba Pinesta zemljišče še 30 let v brezplačnem najemu. Toda lani je Pinesto kupilo podjetje Levant v lasti podjetnika Roberta Širnika, ob tem pa ga je direktor Pineste Rajko Kožar opozoril, da 40 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče ni del pogodbe.
Preknjižba lastninske pravice za to zemljišče sprva sploh ni bila mogoča zaradi hrvaške zakonodaje, po vstopu Slovenije v EU pa je postala mogoča. Leta 1998 bi morali to nekdaj družbeno zemljišče v skladu s sprejetim zakonom o koncu lastninjenja prenesti na državno Slovensko razvojno družbo (njena naslednica je DSU), vendar se to ni zgodilo ne takrat ne kasneje.
VEČ V TISKANI IZDAJI