Vlada poskuša varčevati pri otrocih, čeprav za to ni potrebe, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik odbora za šolstvo pri strokovnem svetu SDS in bivši minister Milan Zver. Masa denarja za izobraževanje je od leta 2005 naraščala in še narašča, zato meni, da ni razlogov za kleščenje nekaterih tudi zakonsko že sprejetih obveznosti.
Zver je v oceni dela vlade na področju vzgoje in izobraževanja izpostavil področje delovanja vrtcev. Tu je zakon glede postopnega zmanjševanja finančnih obveznosti staršev "zelo jasen". Po njegovo gre za veliko škodo, saj se je zaradi ukrepov prejšnje vlade že začel kazati demografski prirastek oz. nekakšen "mini baby boom".
Poleg tega je bil predsednik strankinega odbora za šolstvo kritičen do visokega števila otrok, ki niso bili sprejeti v vrtce. Teh je samo v Ljubljani in okolici po njegovih podatkih okoli 1500.
Prav tako letos sploh ni bil izveden razpis za sofinanciranje pri izgradnji novih vrtcev. Čeprav so vrtci v domeni občin, je Zver prepričan, da "so župani, ki bi z veseljem, če bi imeli tudi finančno podporo države, več vlagali" v to infrastrukturo.
Ob tem je bivši šolski minister obžaloval tudi "izpad" brezplačnih toplih malic za dijake iz naslednjih proračunov, saj se je ukrep po njegovo kljub nekaterim izjemam dobro obnesel med dijaki.
Med zakonodajnimi predlogi SDS pa je Zver izpostavil obvezno srednjo šolo. Pri tem Slovenija po njegovih besedah ne bi smela imeti težav, saj je že zdaj vključenost 98-odstotna. Gre za to, da sodobna družba zahteva vedno bolj izobražene ljudi, je smiselnost ukrepa utemeljil Zver.
Na vprašanje, ali se posledično ne boji padca kakovosti izobraževanja, je Zver pojasnil, da se splača potruditi že zaradi tistih dveh odstotkov, ki sedaj niso vključeni. Poleg tega so razne poklicne šole že danes prilagojene sposobnostim določene populacije.
K slabšemu delovanju ministrstva za šolstvo in šport je sicer prispevalo tudi politično kadrovanje sedanje šolske garniture, ki je po Zverovo "zamenjala celotno vodstveno strukturo prejšnjega ministrstva". V prejšnjem mandatu je obstajal utečen tim v glavnem nestrankarskih ljudi, je dodal.
Sedanjemu ministru Igorju Lukšiču očita tudi "speči kurikul" ter pojasnil, da se v tujini kurikuli bistveno hitreje posodabljajo kot pri nas. S tega vidika obžaluje opustitev projekta za učitelje, financiranega iz Evropskega socialnega sklada.
Dejanski kurikuli na področju zgodovine se v srednji šoli končajo v 60. letih 20. stoletja, tako da so mladi prikrajšani za prikaz novejše slovenske zgodovine, je še opozoril.
Zver je sicer našel tudi pohvalne besede za delo vlade in pri tem omenil pripravo področnega zakona na področju mladine.
Pri projektih na področju športa pa je bivši minister kot slabo ocenil napredovanje nordijskega centra v Planici in odpoved ministra Lukšiča pri sodelovanju v drugi fazi ureditve mariborskega stadiona.