primer Trenta Svet24.si

Zaslišane prve priče, Janša pravi, da gre za ...

supet-luna, sankt-peterburg Svet24.si

Zemlja bo za kratek čas dobila še eno luno

848456_280-yapi Necenzurirano

Na drugem tiru se zapleta: Turki v težavah, kaj ...

marta kos henri geaz emporium pl Reporter.si

Marta Kos s soprogom iz Švice že kupuje kostime ...

Timi Max Elšnik Ekipa

Elšnik s kreativno potezo ustvaril upanje: Njegov...

Pesem Evrovizije 2025 Revija Stop

Slovenija bo sodelovala na Evroviziji 2025

matjaz kek 24 pm Ekipa

Matjaž Kek med trenersko elito: selektorja ...

Slovenija

Nepoštenost volitev

Deli na:

Nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm je ob 20. obletnici prvih demokratičnih volitev govoril o pomenu teh volitev, ki so za Slovenijo pomenile samostojnost. "Takrat se je pokazalo, da so bile volitve resda svobodne in demokratične, niso pa bile poštene, ker so bile nove politične organizacije glede na stare v neenakopravnem položaju," meni.

Nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm je ob 20. obletnici prvih demokratičnih volitev govoril o pomenu teh volitev, ki so za Slovenijo pomenile samostojnost. "Takrat se je pokazalo, da so bile volitve resda svobodne in demokratične, niso pa bile poštene, ker so bile nove politične organizacije glede na stare v neenakopravnem položaju," meni.

Nekdanji pravosodni minister in član Demosovega volilnega štaba Lovro Šturm se je na današnjem predavanju v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo najprej vrnil v zadnje dneve v decembru leta 1989, ko je takratna republiška skupščina sprejela zakon o volitvah. "Zakon je omogočil nastop tudi novim političnim organizacijam na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah v Sloveniji, ki so bile 8. aprila na cvetno nedeljo," pravi Šturm.

Takratni volilni zakon je bil po njegovi oceni izjemno zahteven in zapleten, zlasti za nove politične stranke. Volilna opravila so bila zelo zahtevna, vendar je volilni štab Demosa, ki je bil sicer ustanovljen 8. januarja 1990 v kleti stanovanjske hiše v Šiški, zmogel pravočasno poiskati ustrezno število kandidatov. To po njegovem ni bilo lahko glede na to, da je samo republiška skupščina imela 240 mest. Poleg tega je moral Demos izpeljati tudi volitve za občinske skupščine in izpeljati volilne postopke do konca.

"Takrat se je pokazalo, da so bile volitve resda svobodne in demokratične, niso pa bile poštene. Že v zakonu je bila vtkana neenakopravnost med tedanjimi političnimi organizacijami in novimi," navaja Šturm. Kot je pojasnil, so takratne politične organizacije - Zveza komunistov Slovenije, zveza sindikatov, Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza socialistične mladine Slovenije - lahko delovale vsepovsod, v vseh organizacijah, v državni upravi, javnih službah, delovnih organizacijah, nove pa tega po navedbah Šturma niso smele.

Rezultat tega je bil, da so imele takratne politične organizacije pri volitvah v 7000 voliščih zbora združenega dela po vsej Sloveniji veliko prednost.

To se je pokazalo tudi tako, da je Demos glede na splošno razpoloženje osvojil 47 mest od 80 v družbeno političnem zboru, 51 mest od 80 v zboru občin in samo 29 mest od 80 v zboru združenega dela v takratni republiški skupščini.

Šturm je poudaril, da so za Slovenijo te volitve pomenile velikanski premik. "Takrat je Slovenija na dokaj eleganten način prešla iz enopartijskega sistema v večstrankarski sistem. Te volitve so seveda tudi omogočile, da je Slovenija postala samostojna država in glavno zaslugo za to ima Demos, ki je ne samo to vseskozi želel in imel za končni cilj, ampak je tudi s svojimi poslanci v skupščini to tudi zakonodajno izpeljal," je poudaril Šturm.

Ob tem je izpostavil ključne zakone, ki so omogočili osamosvojitev, zlasti zakone o vojaškem proračunu, o vojaški obrambi in vojaški dolžnosti. Ti zakoni so bili v parlamentu sprejeti izključno z glasovi Demosovih poslancev, je še dodal nekdanji pravosodni minister in ustavni sodnik Lovro Šturm.

Ob 20. obletnici prvih demokratičnih volitev bo tudi priložnostna razstava, ki jo v Evropskem parlamentu v Bruslju 14. aprila organizira slovenska delegacija Evropske ljudske stranke.