Mariborska bankirka Romana Pajenk se zadnja leta ukvarja s pletenjem pajkovih mrež. Kot ustanovna članica Kučanovega Foruma 21 in vneta zagovornica razvpitega nacionalnega interesa v slovenskem gospodarstvu ima pomembno vlogo pri tajkunizaciji države. Lastniško mrežo je pomagala plesti tako Bošku Šrotu kot Zdenku Pavčku in Edvardu Svetliku. Nazadnje pa namerava še sama s pomočjo povezanih delniških parkirišč lastniško prevzeti Probanko in postati tajkun v krilu.
Pajenkova je mnogim ostala v spominu, ko se je pred leti odločila ženskam, zaposlenim ženskam v Probanki, prepovedati nositi hlače, a je nato po burnem odzivu javnosti to svojo odločitev preklicala. Leta 2001, na slovesnosti ob deseti obletnici Probanke, na čelu katere je Pajenkova že vse od njene ustanovitve, je imel slavnostni govor tedanji predsednik republike Milan Kučan. Spregovoril je o nacionalnem interesu in s tem nakazal potek zadnje faze tranzicije v slovenskem gospodarstvu – koncentracijo lastništva v rokah peščice skrbno izbranih in preverjenih direktorjev, ki so se tri leta pozneje zbrali na ustanovnem zboru Foruma 21. Pajenkova je kar nekaj slovenskim direktorjem pomagala izpeljati menedžerske odkupe, vendar ne v obliki odobrenih posojil – te so tajkuni ponavadi dobili pri bankah v državni lasti – pač pa pri tehnični izpeljavi lastniških koncentracij prek delniških parkirišč in slamnatih oseb. Probanka je zadnja leta sodelovala pri številnih menedžerskih odkupih: Pivovarne Laško, Viator&Vektorja, Perutnine Ptuj in Hidrie. Temu pa naj bi sledila še pomoč Tatjani Fink pri menedžerskem odkupu trebanjskega Trima.Prijateljski lastniki
Romana Pajenk pa pri tem ni pozabila nase, saj zadnja leta s pomočjo povezanih podjetij že pospešeno koncentrira lastništvo v Probanki, okoli katere je spletla pravo pajkovo mrežo. Pajenkova je že zdaj posredno, prek družbe Medaljon, največja, petinska lastnica Probanke, z napovedano dokapitalizacijo, ki je za nekatere male delničarje sporna, pa naj bi ta delež še povečala. Medaljon je v stoodstotni lasti družbe Profectus, katere lastništvo si je Pajenkova razdelila s šestnajstimi fizičnimi osebami. Sama ima največji, 34-odstotni delež, s 17 odstotki sledi članica Probankine uprave Milana Lah, preostali pa imajo manjše deleže, ki se gibljejo med dvema in petimi odstotki. Družba za upravljanje drugih družb Medaljon, ki je v lasti Profectusa, je petinska lastnica Probanke. Medaljon pa je tudi večinski, 54,4-odstotni lastnik finančne družbe Zlata Moneta II, ki ima tudi dobra dva odstotka delnic Probanke. Drugi največji lastnik slednje je Perutnina Ptuj, njen predsednik uprave in generalni direktor dr. Roman Glaser pa je tudi predsednik nadzornega sveta Probanke. Družbi sta med sabo lastniško prepleteni, saj je Probanka z dobrimi šestimi odstotki peti največji lastnik Perutnine Ptuj. Še dodatnih 5,43 odstotka delnic Perutnine pa obvladuje prek Zlate Monete II. Vendar to ni edina navzkrižna lastniška povezava. Probanka je namreč prepletena še s Pivovarno Laško, Gorenjem, Avtotehno in Juteksom (glej diagram). Šrotova Pivovarna Laško je z 8,42 odstotka četrti največji lastnik Probanke. Podoben delež imata tudi Gorenje in Avtotehna. Probanka pa je največji, skoraj dvajsetodstotni lastnik ljubljanske Avtotehne. Zato Jordanu Kocjančiču, generalnemu direktorju zadnje, v vlogi predsednice nadzornega sveta diha za ovratnik štajerska bankirka Romana Pajenk. Hkrati pa je Avtotehna s 23,18-odstotnim deležem drugi največji lastnik Zlate Monete II. V nadzornem svetu Probanke kot član sedi tudi Milivoj Dolar, sicer direktor družbe Juteks v Žalcu. V Juteksu ima Probanka 11,62-odstotni delež, Juteks pa je lastnik 5,92 odstotka delnic Probanke. Med pomembnejšimi lastniki mariborske banke, s slabima dvema odstotkoma delnic, najdemo tudi družbo H&R iz Spodnje Idrije. Gre za podjetje, ki ga lastniško obvladuje idrijski baron Edvard Svetlik, prek njega pa kar 74,9-odstotni delež Hidrie. Za poznavalce ni naključje, da je tudi Svetlik med solastniki Probanke (deleža ne želi prodati), saj mu je Pajenkova pomagala izpeljati menedžerski odkup Hidrie in pri NLB organizirala kreditno linijo v višini 15 milijonov evrov za njegov lastniški vstop v Kolektor.
