Nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung v današnji izdaji prinaša daljši prispevek o kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča Branku Masleši. FAZ članek s podnaslovom Slovenija in smrtonosni streli začenja z zgodovinskim uvodom o strelih na ilegalne pribežnike, jugoslovanske dezerterje in politične preganjance na meji z Avstrijo in Italijo.
"Še spomladi 1990, nekaj tednov pred slovensko samostojnostjo, so ustrelili romunsko družino, ki je čez gore želela pribežati v Avstrijo," piše FAZ in nadaljuje, da so bili v skladu z jugoslovanskim pravnim redom dejanja strelcev eksekutorjev kazniva dejanja, čeprav nihče od njih ni bil postavljen pred sodišče in obsojen, kajti zanje je veljal t.i. tajni uradni list.Ko je nek jugoslovanski vojak 7. julija 1984, ob začetku dopustniške sezone na Jadranu, nad Trstom ustrelil begunca iz vzhodne Evrope, je iz Kopra pripotoval preiskovalni sodnik Branko Masleša, ki je bil tudi partijski sekretar okraja Koper in tako eden od najbolj vplivnih mož takratnega časa. Bil je predsednik sodišča, ki je izdalo zadnjo smrtno obsodbo v Sloveniji. Na kraju samem je ugotovil, da je begunec negibno obležal na italijanski strani. Obtožnica ni bila vložena. Na vprašanje, katere ukrepe je storil za preganjanje zločina, sodnik ni podal nobenega odgovora, nadaljuje FAZ.
Na predlog slovenskega pravosodnega ministra bo Masleša ta teden v slovenskem parlamentu predstavljan kot edini kandidat za predsednika vrhovnega sodišča. Kvalifikacije sodnika so borne, z njim kot najvišjim sodnikom pa so zelo majhne možnosti, da bo kdo kaznovan za katerikoli zločin, ki so ga storili pripadniki slovenske nomenklature in njihovi pomagači, še piše FAZ. Ob tem dodaja, da želijo zagovorniki Masleše njegovo imenovanje v parlamentu doseči kljub močnemu odporu konservativne opozicije.
"V tej deželi obstajajo dvojni pravni standardi," je za FAZ dejal vodja opozicije Janez Janša. Če je bil Masleša v komunističnih časih sodnik in odločal v skladu s takratnim pravnim redom, mu tega ne bi smeli očitati, je protiargument levega časnika Mladina, ki izraža poluradno stališče vlade, nadaljuje FAZ. Članek pa končuje z znanimi, do Masleše kritičnimi izjavami ustavnega sodnika Jana Zlobca in sodnika vrhovnega sodišča Rudija Štravsa.