Nekdanji kitajski najemniki mariborskega letališča s tožbo nad državo

Kot so sporočili iz omenjene družbe, prva obtožba leti na odlašanje sprejetja državnega prostorskega načrta za območje letališča, s čimer ni bila povzročena velika škoda le njim, pač pa tudi širši mariborski regiji in vsej državi.

Ob tem državo obtožujejo, da tudi po odpovedi najemnega razmerja s kršitvami ni prenehala, saj še vedno neodplačno in brez pravne podlage ter kljub njihovemu nasprotovanju uporablja nepremičnine, ki so v lasti družbe Aerodrom Maribor.

Po njihovih trditvah so namreč v zemljiški knjigi dosegli vpis služnosti na omenjenih nepremičninah na podlagi pogodbe, ki nikoli ni začela veljati. Kljub njihovim pozivom k mirni rešitev spora država h konstruktivnemu reševanju problematike ni pristopila, zatrjujejo, zato v sodnem postopku zahtevajo izbris služnosti iz zemljiške knjige, zahtevali pa bo tudi nadomestilo za uporabo svojih nepremičnin.

Ob tem v družbi Aerodrom Maribor še dodajajo, da je država v vsej zadevi šla še korak dlje. Ne le, da ni bila pripravljena na sporazumno rešitev spora, pač pa jim je že posredovala ponudbo za odkup spornih nepremičnin, ta pa je predpogoj za razlastitev, s katerim jim bodo po njihovem prepričanju skušali odvzeti lastninsko pravico na nepremičninah na območju mariborskega letališča.

Potem ko je infrastrukturno ministrstvo nedavno objavilo poziv interesentom za izvedbo javno-zasebnega partnerstva na mariborskem letališču, ta znova temelji na obljubah, da je v pripravi državni prostorski načrt, ki bo podlaga za posodobitve obstoječega letališča.

"Videti je, da država nadaljuje s spornim početjem, in sicer z zavajajočim privabljanjem novih investitorjev, ki bi bili v prepričanju, da bo vlada svoje obljube izpolnila, pripravljeni vlagati v mariborsko letališče," menijo v Aerodromu Maribor, kjer so prepričani, da vse to kaže na mačehovski odnos do tujih investitorjev.

Kitajski vlagatelji so pred tremi leti letališče dobili v najem za 15 let in obljubljali njegovo širitev ter povečanje prometa. Kot trdijo zdaj, so večkrat poudarili, da je za to nujno potrebno aktivno sodelovanje države, predvsem pri urejanju prostorskih načrtov, ki bi omogočili načrtovane investicije, predvsem podaljšanje letališke steze, pa tudi izgradnjo podporne infrastrukture, kot so objekti za skladiščenje, poslovni center, hoteli in podobno.

V Aerodromu Maribor še naprej zatrjujejo, da bi v skladu s poslovnim načrtom potniški promet iz 20.000 v letu 2016 lahko do leta 2028 povečali na dva milijona potnikov v letu 2028, povečali bi tovorni promet ter uvedli nove dejavnosti, kot so simulacijsko-izobraževalni center, reciklaža letal ter prodajni in servisni center.

Kot poudarjajo, so jim pristojni ves čas zagotavljali podporo, tudi takratni državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben je napovedal, da bo državni prostorski načrt za prvo fazo potrjen do konca marca 2018. Pozneje so roke podaljševali, ves ta čas pa državi plačevali najemnino za letališko infrastrukturo ter plačevali vse potrebne stroške upravljanja in vzdrževanja letališča. Ker država po skoraj dveh letih ni več kazala interesa za sodelovanje, so pogodbo odpovedali, so še pojasnili v družbi.