Revija Reporter
Slovenija

Nekateri dekani so si kar sami določili dodatek za pripravljenost

STA

28. dec. 2015 13:14 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Na fakultetah Univerze v Ljubljani so po navedbah Dela od leta 2009 izplačali skupno več kot milijon evrov dodatka za stalno pripravljenost. Mnogim zaposlenim so dodatek izplačali za ure rednega dela, ne za čas dejanskega opravljanja stalne pripravljenosti, nekateri dekani pa so si dodatek za pripravljenost odredili kar sami, poroča Delo.

Inšpekcijski nadzor je ugotovil nepravilnosti pri izplačilu dodatka za stalno pripravljenost na devetih fakultetah ljubljanske univerze, saj fakultete za dodelitev dodatka nimajo pravne podlage niti vsebinskih razlogov, ker ne opravljajo neodložljivih del v smislu nenehnega varovanja občečloveških vrednot. Fakultete so stalno pripravljenost izplačevale dekanom, prodekanom, tajnikom fakultet, strokovno-tehničnim delavcem na področju informatike, računovodstva in vzdrževanja. V obdobju od leta 2012 do 2014 pa so nezakonito izplačale dodatek za stalno pripravljenost v skupni višini dobrih 770.000 evrov bruto.

Po navedbah časnika Delo je iz podatkov, ki so jih prejeli s posameznih fakultet, pristojnega ministrstva in inšpektorata, sklepati, da je skupna vsota izplačil za omenjeni dodatek, ki so ga začeli izplačevati leta 2009, presegla milijon evrov bruto. Po njihovih podatkih so tako nekateri poleg redne plače prejemali več kot 700 evrov bruto dodatka za stalno pripravljenost; dekani fakultet pa za prejemanje dodatka niso prejeli soglasja rektorja, ki bi ga v skladu z zakonom potrebovali.

Kot poroča časnik, so med fakultetami velike razlike v višini nezakonito izplačanega dodatka. Na prvem mestu je ljubljanska ekonomska fakulteta, kjer sta dodatek v letu 2012 in 2013 prejemala tudi sedanja ministra za finance ter za izobraževanje, znanost in šport, Dušan Mramor in Maja Makovec Brenčič.

Po navedbah Dela so na ekonomski fakulteti letno izplačali od 134.000 do 153.000 evrov bruto dodatka, v letu 2012 se jim je po višini dodatka z nekaj manj kot 112 tisočaki približala fakulteta za družbene vede.

Ekonomska fakulteta je pravilnik o stalni pripravljenosti delavcev sprejela kar sama leta 2011, leto pozneje, torej v času, ko je bil dekan Mramor, je kljub številnim varčevalnim ukrepom v visokem šolstvu krog prejemnikov dodatka še nekoliko razširila, navaja Delo. Lani je bilo tam v stalni pripravljenosti 46 ljudi, nekateri vse dni v letu. Poleg dekanje in prodekanov je stalna pripravljenost na ekonomski fakulteti že s pravilnikom odrejena tudi vsem predstojnikom kateder in predstojniku izobraževalne enote za športno vzgojo.

Po ugotovitvah inšpektorata je bil dodatek uslužbencem na ekonomski fakulteti izplačan od ur rednega dela, ki so ga opravili v posameznem mesecu, ne pa od dejanskega opravljanja stalne pripravljenosti, piše Delo in navaja, da morajo biti v skladu s pravilnikom vsi, ki jim je bila odrejena stalna pripravljenost, po potrebi prisotni na delovnem mestu v roku ene ure.

Tudi pri fakulteti za družbene vede je pristojni inšpektorat ugotovil podobno, in sicer, da iz sklepa o odreditvi stalne pripravljenosti ni razviden njen čas, zato je bil dodatek neupravičeno izplačan od ur rednega dela. Omenjena fakulteta od leta 2014 sicer dodatka ne izplačuje več, v prejšnjih letih pa so ga tam prejemali tudi dekan, prodekani, tajnik, pomočnik tajnika, vodje in predstojniki različnih enot in služb na fakulteti, tudi knjižnice in založbe, navaja Delo.

Dodatek so po ugotovitvah inšpektorata neupravičeno izplačevale še fakulteta za elektrotehniko, fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, fakulteta za matematiko in fiziko, fakulteta za računalništvo in informatiko, fakulteta za socialno delo, fakulteta za šport in filozofska fakulteta.

Fakultete bodo morale do začetka marca izvesti popravljalne ukrepe in se z zaposlenimi dogovoriti o načinu vračila. Kot je že pred dnevi pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, pa je delavec neupravičeno izplačane prejemke dolžan vrniti za zadnjih deset mesecev.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije so v nedavni izjavi za javnost ob nepodpisu dogovora o odpravi plačnih neskladij v visokem šolstvu ob tem opozorili, da bi bilo treba razlikovati med stalno pripravljenostjo vodilnih in tistih tehničnih delavcev, na primer informatikov in hišnikov, pri katerih narava dela zahteva stalno pripravljenost.

V sindikatu so še prepričani, da je "treba trenutno afero z dodatki za stalno pripravljenost razčistiti z jasnejšimi posledicami kot v primeru afere s honorarji marca letos". Ob tem pa so spomnili, da je Ekonomska fakulteta "med Mramorjevim dekanovanjem nezakonito izplačevala ta dodatek širokemu krogu fakultetnih funkcionarjev" in dodajajo, da "isti posamezniki danes preprečujejo odpravo plačnih neskladij v korist nižjih pedagoških delavcev v visokem šolstvu in blokirajo zakonsko ureditev načina in obsega financiranja visokošolske javne službe, čeprav to zahtevata ustava in odločba ustavnega sodišča".