Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja v zvezi s podeljevanjem koncesij za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti ministrstvu za zdravje izreklo negativno mnenje, je na današnji novinarski konferenci dejal prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel.
Ministrstvo za zdravje kljub zadolžitvam in določenim rokom za izvedbo, kot jih določa nacionalni program zdravstvenega varstva, ni opredelilo ustreznih standardov kadrov, opreme, materiala. Prav tako ni izdelalo meril občinam za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in razporeda zdravniških delovnih mest v javnih zdravstvenih zavodih, pri drugih pravnih osebah in pri zasebnikih s koncesijo.
Računsko sodišče ministrstvu obenem očita, da ni pravočasno v razpravo predložilo novega predloga nacionalnega programa, ki bi določal zagotovljeni obseg, kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev. Prav tako ministrstvo ni zagotovilo nadzora, ki ga za zagotavljanje strokovnosti dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih zavodov določa zakon o zdravstveni dejavnosti, je še pojasnil prvi namestnik predsednika računskega sodišča.
Kot je dejal Vesel, ministrstvo v svojih internih aktih ni podrobneje določilo postopka za izdajo soglasja k podelitvi koncesije. Prav tako po njegovih besedah ni dosledno preverjalo, ali podelitev posamezne koncesije pomeni tudi širitev mreže javne zdravstvene službe in je tako soglasja k nameravanim podelitvam v posameznih primerih podelilo brez predhodne preveritve.
Računsko sodišče je poleg ministrstva za zdravje revidiralo še šest občin ter pripadajoče zdravstvene domove, in sicer Lenart, Novo mesto, Postojno, Slovensko Bistrico, Škofjo Loko in Vrhniko. Revizija se nanaša na obdobje med leti 2000 in 2006, poročilo pa med drugim razkriva, da število podeljenih koncesij narašča že od leta 1993, pri čemer je računsko sodišče ugotovilo strm porast podeljenih koncesij po letu 2004, je pojasnil Vesel.
Glede občin je računsko sodišče ugotovilo, da te niso zagotovile ustreznih podlag za podeljevanje koncesij za opravljanje javne zdravstvene službe, saj niso prejele ustreznega strateškega dokumenta, ki bi določal dolgoročne usmeritve razvoja osnovnega zdravstvenega varstva v občini.
Po Veselovih besedah kar trije od revidiranih zdravstvenih domov ne zagotavljajo več vseh dejavnosti, ki jih določa zakon, saj se je ponekod obseg programa splošnih ambulant in zobozdravstvene dejavnosti zmanjšal tudi za polovico. Glede na poročilo računsko sodišče tako ugotavlja, da obstaja veliko tveganje, da zdravstveni domovi ne bodo mogli več izvajati svoje dejavnosti, če ministrstvo in občine ne bodo ukrepali.
Računsko sodišče sedaj od ministrstva v 90 dneh zahteva odzivno poročilo, kjer mora izkazati začetek aktivnosti za določitev standardov, prostorov, kadrov, materiala in opreme ter strokovno-tehničnih pogojev v zdravstveni dejavnosti. Nadalje pričakuje določitev razporeda zdravniških delovnih mest v mreži javne zdravstvene službe in vzpostavitev nadzora nad izvajanjem vsaj laboratorijske medicine in to na takšen način, da se bo dalo preveriti finančne učinke, je pojasnil Vesel.