Nedolgo po Kemisu strah pred novo okoljsko katastrofo v Ljutomeru

Pri gašenju je sodelovalo okrog 300 gasilcev, pristojne službe pa za zdaj ocenjujejo, da naj ne bi povzročil večje okoljske škode. Prebivalcem vseeno svetujejo, da naj se zadržujejo v zaprtih prostorih.

Do novega večjega požara je prišlo prav na dan, ko državni zbor obravnava dogajanje okoli Kemisa, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen pa je ob tem zatrdila, da je koordinacija pristojnih služb veliko boljša kot v času še mnogo hujšega požara na Vrhniki.

Terensko koordinacijo je že prevzel poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, na teren so poslali tudi enote za spremljanje stanja zraka in vode. Majcnova je že med sejo DZ povedala, da naj bi bila s penami in parafini onesnažena tudi reka Ščavnica.

Majcnova si je zvečer območje požara ogledala tudi v živo. Po ogledu je dejala, da je pri tem dobila nove informacije, domačinom pa sporoča, naj še naprej upoštevajo navodila, ki jih daje nacionalni inštitut za javno zdravje.

Na vprašanje, ali je zgolj naključje, da je bil to že tretji "ekološki" požar v zadnjem času, je odgovorila, da je "nemogoče špekulirati, je pa, sem prepričana, za mnoge nenavadno."

Ogenj na požarišču sicer še vedno tli, razkopava ga bager in tako pomaga gasilcem, ki potem pogasijo manjša požarišča.

Na srečo so prve analize pokazale, da so v bližnji potok stekle samo požarne vode, po prvih ugotovitvah pa nesreča v potoku ni povzročila okoljske škode, je povedala predstavnica Vodno-gospodarskega podjetja Drava Ptuj Mirjana Feselj.

Kot je dodala, so njihovi delavci pene na površini pobrali. Ob tem so odvzeli vzorca vode na lokaciji ob požaru in nad njo, tako da bodo lahko naredili ustrezno primerjavo. "Vendar na srečo nismo opazili nobenih poginulih rib, tako da po sedanjih ocenah ni povzročene okoljske škode na potoku," je dodala Fesljeva.

Predstavniki VGP Drava Ptuj bodo po njenih besedah še nekaj časa spremljali razmere, pustili so tudi pregrade na potoku, predvsem pa bodo počakali na bolj natančne rezultate analiz. Fesljeva je ob tem še poudarila, da so penila, ki jih uporabljajo gasilci, okolju prijazna in biološko razgradljiva.

Vodja ljutomerske civilne zaščite Branko Novak je dejal, da gre po laični oceni najverjetneje za gasilsko peno. "Vsa meteorna voda je speljana v Ščavnico in je vprašanje, ali so tam kakšni lovilci, saj je to bil prej obrat za mesno industrijo, kjer ni bilo proizvodnje, ki bi zahtevala lovilce," je dejal Novak.

Požar, ki je izbruhnil v četrtek, je pogašen, zaradi dima, ki je zašel tudi nad mesto in bližnje kraje, pa so ljudi do izvedbe meritev preventivno pozvali, da ostanejo v zaprtih prostorih.

Ljutomerska županja Olga Karba upa, da bodo rezultati analize znani čim prej in bodo lahko na njihovi podlagi pravilno usmerjali ljudi. Nacionalni inštitut za javno zdravje jih je obljubil do ponedeljka, za zdaj pa, kot je dodala, še vedno velja, naj se ljudje zadržujejo v zaprtih prostorih, če ni potrebno drugače.

Na Agenciji za okolje so v pripravljenosti, če bi jih civilna zaščita potrebovala, a jih doslej še ni poklicala. So pa potrdili, da so na terenu enote direkcije za vode, civilna zaščita pa je aktivirala tudi mobilno enoto ekološkega laboratorija MEEL. Vodja mobilne enote Nataša Sovič je za STA povedala, da so popoldne vzeli vzorce vodotoka, tal, zraka, zemljine, določenih vrtnin in poljščin. Rezultatov analize po njenih besedah ni pričakovati pred ponedeljkom.

Za zdaj sicer niso aktivirali tudi ekološkega laboratorija z mobilno enoto (Elme), ki je bila aktivirana ob majskem požaru v vrhniškem Kemisu. Vodja Elme Matej Lipoglavšek je za STA dejal, da jih uprava za zaščito in reševanje kontaktira takrat, ko rabijo pomoč in če gre za kakšne strupene snovi.

Kot je dejala Majcnova, vsi delajo na tem, da se primer Kemisa ne bo ponovil, da bo vse steklo hitreje in da bodo okoliški prebivalci dobili informacije hitreje, kot so jih dobili po požaru v Kemisu.

Po njenih besedah se je tudi premier Miro Cerar že pozanimal, kako koordinirano postopajo na terenu. Poudarila pa je, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) tisti, ki prebivalcem daje prve napotke, kako ukrepati.

Slednji se je že odzval in na svoji spletni strani objavil napotke prebivalcem ob večjih požarih. Ukrepe bodo počasi zmanjševali, če se bo izkazalo, da niso več potrebni, oz. dodatno zaostrili, če bodo dobili podatke o nevarnih snoveh, je dejal direktor Ivan Eržen.

"Glede na naše predpostavke, da je tako kot v vrhniškem tudi v tem primeru prišlo do onesnaženja z dimnimi plini in sajami, smo pripravili navodila, ki smo jih posredovali štabu Civilne zaščite. Štab smo prosili, naj jih razširi med organizacije, predvsem šole in vrtce," je pojasnil Eržen.

Zdravstveni inšpektorat je opravil razgovore v šolah, ali so seznanjene z ukrepi in ali jih upoštevajo, kar so šole po njegovih besedah potrdile.

Sicer pa NIJZ s priporočili, ki veljajo za vsak požar, prebivalce na prizadetih območjih poziva, naj ves čas upoštevajo priporočila ekip za reševanje, osebe, ki so bile izpostavljene dimu in smradu in čutijo zdravstvene težave, pa naj se posvetujejo s svojim zdravnikom.

Če je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, NIJZ priporoča zadrževanje izven območja ali v zaprtih prostorih. Prebivalci naj se izogibajo prizadetih območij, razen če so reševalne ekipe že sporočile, da je vrnitev na prizadeta območja varna. Napotki so v celoti objavljeni na spletni strani NIJZ.

Direktor NIJZ je še svetoval, da naj v primeru vidnega onesnaženja na območju, kjer so čutili vpliv dima, prebivalci vidno osnažene pridelke zavržejo, sicer jih pa naj pred uporabo operejo.

Na vprašanje novinarjev glede škodljivosti plastike in parafina, ki sta gorela v požaru, je pojasnil, da je ta odvisna od temperatur, pri katerih gorita. Običajno se v požarih razvijejo zelo visoke temperature, več kot 1100 stopinj Celzija, pri kateri dioksini in furani tudi zgorijo.

Ljutomersko podjetje se sicer ukvarja s sortiranjem in predelavo odpadnih nagrobnih sveč, ostale vrste sveč pa ustrezno izločijo in predajo zbiralcem za nadaljnjo predelavo.

Kot je razvidno s spletne strani podjetja z devetimi zaposlenimi, nagrobne sveče predelajo v uporabno surovino in pridobljene materiale vrnejo nazaj v proizvodnjo. Med drugim tržijo predelan parafin in PVC plastiko ter odpadne kovine.

Podjetje je v lasti družb Finakos in Saubermacher ter nekaterih fizičnih oseb. Direktor družbe Marjan Gulič za zdaj ni želel ugibati o vzrokih požara, niti o tem, kolikšna bo škoda ter kakšne bodo posledice požara, saj so za to pristojni drugi organi. Je pa povedal, da je za podjetje vse skupaj velika katastrofa.