V ljubljanski in primorski regiji je precepljenost proti ošpicam padla pod raven kolektivne zaščite. Zato pozivajo ljudi, naj se cepijo, zlasti v času pred dopusti. Prav tako so pripravili nekatere ukrepe za povečanje precepljenosti.
Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da je v Sloveniji stalen padec precepljenosti s cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusom influence tipa b in otroški paralizi. Letos je bilo s tem petvalentnim cepivom cepljenih 94 odstotkov otrok v prvem letu starosti, še lani je bila precepljenost pri 95 odstotkih.
Še bolj zaskrbljujoči so podatki o precepljenosti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki je upadla na 92 odstotkov, denimo v ljubljanskem območju pa je 87,9-odstotna, s čimer ni več zagotovljena kolektivna imunost. Dodaten problem je ta, da so te bolezni bolj nalezljive, zaradi česar bi bila potrebna višja stopnja precepljenosti.
Zaskrbljujoč pa je predvsem podatek, da je bilo letos v Evropi prijavljenih že skoraj 6600 primerov ošpic, polovica tega v Romuniji, veliko pa tudi v Italiji in Nemčiji. Večina zbolelih so otroci, stari manj kot pet let, letos je bilo tudi že 16 smrti zaradi ošpic, vse v Romuniji. "Da v današnjem času otroci umirajo zaradi ošpic, je nesprejemljivo," je dejala Grgič Vitkova.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik je ob tem pozvala starše tistih otrok, ki niso cepljeni, naj to nemudoma storijo, sploh če nameravajo potovati v države, kjer so denimo ošpice že razširjene. Pred nalezljivimi boleznimi pa niso varni niti denimo na naši Obali, saj bodo tudi tam v stiku s tujimi turisti, pri katerih ni jasno, ali so cepljeni ali ne.
"Izbruh ne pomeni samo hitro širjenje bolezni, ampak je tveganje za kolaps zdravstvenega sistema, ker tudi v zdravstvenem sistemu delavci niso dovolj precepljeni. Tako se lahko bolezen širi prek zdravstvenih delavcev, ki niso cepljeni," je dejala državna sekretarka.
Da bi zajezili upad precepljenosti in ga povečali, so v sodelovanju s stroko pripravili več ukrepov. Med kratkoročnimi ukrepi je intenzivno informiranje o potrebnosti cepljenja, prav tako bodo zdravstvenim zavodom poslali dopis z navodilom, naj preverijo status precepljenosti svojih zaposlenih in jih po potrebi pozovejo k cepljenju.
Prav tako želijo že jeseni pozvati k cepljenju študente in srednješolce, ki se bodo vpisovali v zdravstvene šole in fakultete. V naslednjih šolskih letih bi za dijake in študente zdravstvenih smeri to postal pogoj, a se morajo še prej o tem ukrepu uskladiti z z ministrstvom za izobraževanje.
Med ukrepi, ki bi jih lahko uvedli za izboljšanje precepljenosti, je tudi denimo postavitev cepljenja za kriterij pri prednostnem vpisovanju v vrtec. "Številne ukrepe bo treba izpeljati, da bomo predstavili, da je cepljenje prednost in priložnost," je dejala.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je dodala, da je glede na izbruh v Italiji realna nevarnost tudi za Slovenijo, da izbruhnejo ošpice pri nas.
Sicer razume tudi tiste starše, ki imajo določene pomisleke zaradi cepljenja. A po njenem mnenju je prav, da zaupajo svojemu pediatru glede cepljenja, saj mu zaupajo tudi takrat, ko je otrok bolan.
