"Želim, da volitve potekajo pošteno, pozorna bom na dezinformacije, manipulacije, tudi iz tujine," je med drugim dejala Pirc Musar ob podpisu odloka. Ob tem je izpostavila odgovornost politike, medijev in državljanov, da med kampanjo preverjajo dejstva.

Poudarila je, da so volitve temelj in hkrati praznik demokracije in "priložnost, da kot skupnost premislimo, kakšno Slovenijo želimo, za kakšne vrednote se želimo zavzemati, kakšno družbo želimo graditi in kakšno prihodnost želimo zapustiti prihodnjim generacijam".

Prav tako je pozvala h kulturi dialoga in spoštovanju drugačnosti ter drugačnih mnenj, k "spoštljivemu, odgovornemu in strpnemu komuniciranju v volilni kampanji". Vsebina pa naj ima po njenih besedah prednost pred politikantstvom. "Želim, da razprava ne bi bila osredotočena na delitve, temveč usmerjena v iskanje rešitev za izzive," je dejala.

Ob tem je poudarila nujnost reform, kot sta davčna in šolska, nadaljevanje učinkovite prenove zdravstvenega sistema, vprašanje podnebnih sprememb in zagotovitve pogojev za varno uporabo umetne inteligence. Še posebej pa je izpostavila razbremenitev gospodarstva, ki je ključno za močno socialno državo.

Volivcem je po njenih besedah treba zagotoviti jasne, odgovorne in uresničljive predvolilne programe, ki so pogosto "namenjeni samo volilni kampanji, nato pa se obljube in zaveze izgubijo v mraku političnega preračunavanja ter ostanejo mrtva črka na papirju".

Slovenija je demokratična, odprta in evropsko usmerjena država, v kateri ni prostora za skrajnosti, izključevanje ali spodkopavanje temeljnih ustavnih vrednot, je dejala. "Kot predsednica republike pričakujem, da bo tudi nova vlada dosledno izhajala iz teh vrednot. Ne želim si odmikov od evropske poti, ki je Sloveniji prinesla stabilnost, varnost in razvoj," je dejala.

Prav tako si ne želi, da bi tuji akterji preko družbenih omrežij vplivali na volitve pri nas, kot se je to izkazalo v Romuniji in Moldaviji. Si pa ne dela "utvar, da je to čisto nemogoče". Vplive iz tujine bo po njenih besedah spremljala tudi EU, nenazadnje so mesec dni za našimi parlamentarne volitve še na Madžarskem, je dodala.

Državljanke in državljane je pozvala k aktivni udeležbi na volitvah. Razkrila pa je, da bo mandat za sestavo vlade v želji po tem, da Slovenija vlado dobi čim prej, podelila "tistemu, ki bo prinesel 46 glasov, kdorkoli to pač že bo". Prav tako je prepričana, da bo v naslednjem mandatu vsaj še ena ali dve stranki več. Prehajanje poslancev med strankami pa je po njenih besedah v predvolilnem času "dokaj normalno".

S podpisom odloka je predsednica Pirc Musar kot datum razpisa volitev in s tem začetek volilnih opravil določila 12. januar.

Prihodnji teden bodo tako volivci že imeli priložnost s podpisi izraziti podporo posameznim listam kandidatov. Uradna volilna kampanja bo stekla mesec pred volitvami, do takrat pa morajo tudi vsi, ki želijo vstopiti v volilno tekmo, vložiti kandidature.

Letošnje državnozborske volitve bodo desete v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej. Zadnje parlamentarne volitve, ki so potekale 24. aprila 2022, so bile prvič po letu 2008 redne, na volitve leta 2011, 2014 in 2018 so se namreč volivci odpravili predčasno.