Bivšemu predsedniku republike Borutu Pahorju zavidajo, da danes služi lepe denarce. Da je prvi slovenski politik najvišjega ranga, ki je v poslovnem svetu monetiziral svoje pretekle politične funkcije. Sedanji predsednici Nataši Pirc Musar skorajda nihče ne gleda v denarnico in se ne zgraža nad tem, da ima poleg funkcionarske plače še postranske zaslužke. Da ni samo predsednica, da je še vedno tudi ustanoviteljica in največja lastnica odvetniške družbe Pirc Musar & partnerji. Da je tudi ona dvoživka, da istočasno služi tako v politiki kot v odvetniški pisarni, ki ima še naprej v imenu njena priimka.

Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji je imela lani dobrih 444 tisočakov prihodkov in skoraj 55 tisoč evrov čistega dobička. V zadnjih štirih letih pa so skupaj beležili dobra dva milijona evrov prihodkov, dobička pa je bilo 213 tisočakov. Predsednica Pirc Musarjeva kot največja lastnica (47,5-odstotni delež; še petodstotnega pa ima Ula Tomaduz, šefinja kabineta predsednice republike) je še vedno upravičena do polovice profita. Teče namreč že tretje leto, ko Pirc Musarjeva prejema plačo predsednice republike, ki se je z zadnjo plačno reformo dvignila za 45 odstotkov, z dotedanjih 6.087 na 8.821 evrov bruto. Zvišal pa se je tudi dodatek za soproga predsednice Aleša Musarja, ki po novem prejema več kot 1.300 evrov mesečno.

Predsednica republike je sicer zadovoljna z novo plačo, a ne povsem, saj ji gre v nos, da imajo nekateri funkcionarji, ki so ji formalno podrejeni, višje plače. Denimo načelnik generalštaba Slovenske vojske, predsednika ustavnega in vrhovnega sodišča, kar se ji ne zdi prav. »Nihče noče v slovensko politiko zaradi nizkih plač. Nizke plače v politiki odvračajo vrhunske kadre iz gospodarstva, da bi prevzemali odgovorne politične funkcije. Mi z nizkimi plačami na najvišjih državnih funkcijah delamo negativno selekcijo,« je predsednica nedavno moralizirala v podkastu Kluba slovenskih podjetnikov. Pirc Musarjeva pravi, da bomo enkrat to morali popraviti, ugrizniti v kislo jabolko, kar je bilo razumeti, da si želi, da bi plačo predsednice republike še enkrat dvignili.

Pirc Musarjeva je bila odvetnica slovenske elite, zdaj pa je predsednica republike za slovensko elito. Najbolje se počuti v družbi bogatašev tipa Joc Pečečnik, ki je vpleten celo v prenovo predsedničine pisarne. Za zamenjavo zaves, kar je davkoplačevalce stalo več kot 25 tisočakov, je prišlo na vrsto še pohištvo. Umislila si je posebno novo delovno mizo iz slovenskega lesa, ki naj bi s svojo simboliko in oblikovanjem pripovedovala edinstveno zgodbo o Sloveniji – o njeni naravi, tradiciji, znanju in ustvarjalnosti, so se pohvalili v uradu predsednice in ob tem še navedli, da se je Pirc Musarjeva za novo mizo zahvalila tudi njenemu lastniku Jocu Pečečniku, da jo je odstopil v začasno rabo.

A Pečečnik ni edini član slovenske elite, ki je tako ali drugače (bil) povezan s Pirc Musarjevo. Spomnimo se le razvpitega pidovskega milijonarja Darka Horvata, pri katerem sta bila zakonca Pirc Musar v službi. Njena izjava, da je bil Horvat finančni genij, se je zapisala globoko v anale in kaže na vso sprevrženost slovenske lastninske tranzicije, čeprav se je Pirc Musarjeva po zgražanju medijev in javnosti nato javno distancirala od njegovega poslovanja.

Kot odvetnica ni zastopala le ameriške prve dame Melanie Trump in njenega očeta Viktorja Knavsa, ampak tudi številne pripadnike slovenske elite. Med drugimi tudi razvpitega dobavitelja javnega zdravstva Andreja Marčiča. V njegovem imenu je pred leti od medijev zahtevala umik razvpitih fotografij Marčiča, Janeza Janše in Boža Dimnika na Marčičevi jahti in grozila s sodnimi postopki in odškodninskimi zahtevki zaradi domnevnih duševnih bolečin. V predvolilni kampanji se je Pirc Musarjeva zaradi očitkov o zastopanju teh ljudi izgovarjala, da je marsikoga tudi odklonila, češ da prek svojih načel preprosto ni mogla iti. Toda takrat, ko še ni bila predsednica republike, to ni bil tak problem, saj si načeloma vsak zasluži pravno varstvo. Odvetnikova odločitev pa je, ali določeno stranko sprejme ali pa tudi ne.

Problem, in to velik (!), pa je nastal, ko je Pirc Musarjeva stopila v čevlje predsednice republike, hkrati pa ostala največja lastnica odvetniške družbe Pirc Musar & partnerji. Njena pravna pisarna namreč zastopa Igorja Zabreta v postopku proti Reporterju, Zabret pa je bil pred dvema letoma po dogovoru o priznanju krivde s tožilstvom na okrožnem sodišču v Novi Gorici pravnomočno obsojen na dveletno zaporno kazen, ki se izvrši s 1.460 urami dela v splošno korist. Zabret, ki je skupaj s svojo ženo Tanjo Frantar Zabret lastnik podjetja Medicoengineering (gre za enega največjih dobaviteljev javnega zdravstva, ki je bil vpleten v kar nekaj afer), je namreč eden od odgovornih za zadevo »smejalni plin«, ko je leta 2016 v šempetrski bolnišnici umrlo več pacientov zaradi napačne napeljave medicinskih plinov.

Predsednici republike Nataši Pirc Musar očitno ni prav nič moralno ne etično sporno, da je kot solastnica odvetniške družbe upravičena do izplačila dobička, ki izvira tudi od pravnega zastopanja fizičnih oseb, ki so bile pravnomočno obsojene za kazniva dejanja, konkretno Igorja Zabreta.